| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj GC-FID metode za določanje frakcij ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v embalaži in živilih
Kristina Preskar, 2015, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela je bila razvita GC–FID metoda za ločevanje in določanje aromatskih (AOMO) in nasičenih (NOMO) ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v referenčnih vzorcih embalaže in živil v različnih koncentracijskih območjih (za karton v območju od 50 µg/g kartona do 3600 µg/g kartona, za riž od 4 µg/g riža do 288 µg/g riža in za jedilno (repično) olje od 30 µg/g jedilnega olja do 1709 µg/g jedilnega olja). Metoda ob predhodni pripravi vzorcev z ekstrakcijo na trdni fazi (SPE) omogoča dobro ločbo NOMO in AOMO. Za določanje teh frakcij smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC–FID). Frakcije smo potrdili z uporabo internega standarda za skupini spojin pri enakih kromatografskih pogojih. Rezultate vsebnosti analiziranih frakcij smo statistično ovrednotili z nekaterimi validacijskimi parametri, in sicer z linearnostjo, natančnostjo kot ponovljivost in obnovljivost, točnostjo in mejo določljivosti (LOQ). Ugotovili smo, da je GC–FID metoda linearna v koncentracijskem območju od 20 µg/mL do 1440 µg/mL, s korelacijskim koeficientom (r2) nad 0,999. Potrdili smo, da je metoda ponovljiva in obnovljiva z relativnimi standardnimi odmiki (RSD) pod 25 % za frakcijo NOMO, v nekaterih primerih frakcije AOMO vrednosti odstopajo od kriterija (za cca. 25 %). LOQ za vzorec riža je bila 4 µg/g riža, za vzorec kartona 50 µg/g kartona in za vzorec jedilnega olja 30 µg/g jedilnega olja.
Ključne besede: ogljikovodiki mešanice mineralnih olj, embalaža, živila, ekstrakcija na trdni fazi, plinska kromatografija, plamensko ionizacijski detektor, validacija
Objavljeno: 24.12.2015; Ogledov: 1433; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

2.
3.
DOLOČANJE NEKATERIH KLOROBENZENOV, HEKSAKLOROBUTADIENA IN HEKSAKLOROETANA V VODAH Z EKSTRAKCIJO TEKOČE-TEKOČE S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN DETEKTORJEM NA ZAJETJE ELEKTRONOV
Mateja Hojnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Za določitev organskih klorovih spojin v vodnih vzorcih smo uporabili plinsko kromatografijo z detektorjem na zajetje elektronov (GC/ECD). Postopek priprave vzorca je bila ekstrakcija tekoče-tekoče s topilom heksan. Določali smo spojine heksakloroetan (HCE), heksaklorobutadien (HCBD), tri izomere triklorobenzena (1,2,3-TCB, 1,2,4-TCB, 1,3,5-TCB), pentaklorobenzen (PeCB) in heksaklorobenzen (HCB). Rezultate vsebnosti analiziranih spojin smo ovrednotili s primerjavo retencijskih časov in s pomočjo umeritvenih krivulj standardnih raztopin v koncentracijskem območju od 1 ng/L do 40 ng/L za HCE, HCBD, PeCB in HCB ter v območju od 2 ng/L do 80 ng/L za vse tri izomere triklorobenzena (1,2,3-TCB, 1,2,4-TCB, 1,3,5-TCB). Statistično smo podatke ovrednotili glede na zahteve razvoja metode (meja določanja (LOQ), meja zaznavanja (LOD), linearnost, ponovljivost, obnovljivost in točnost) in potrdili, da je analizna metoda za določitev organskih klorovih spojin v vodah s plinsko kromatografijo in detektorjem na zajetje elektronov (GC/ECD) pravilna in primerna za uporabo.
Ključne besede: organske klorove spojine, klorobenzeni, plinska kromatografija, ekstrakcija tekoče-tekoče
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2234; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
DOLOČANJE KUMARINA V ŽIVILIH S TEKOČINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Bernarda Vogrinčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Za določitev vsebnosti kumarina v živilih kot so začimbe, čaji, čokolada, žitna rezina in keksi, smo uporabili tekočinsko kromatografijo s tandemsko masno spektrometrijo (LC – MS/MS). Postopek priprave vzorca je bila ekstrakcija iz živil z mešanico topil etanola in vode. Rezultate vsebnosti kumarina smo ovrednotili s pomočjo umeritvenih krivulj standardnih raztopin kumarina in z metodo standardnega dodatka. Statistično smo jih ovrednotili glede na zahteve razvoja metode (določitev delovnega območja, linearnost, meja določljivosti (LOQ), ponovljivost, obnovljivost in točnost). Dobljene rezultate smo ovrednotili tudi glede na dovoljeno količino kumarina na pripravljen obrok. Ugotovili smo, da je vsebnost kumarina pod dovoljeno mejo pri vzorcih živil kot so čaji, čokolada, žitna rezina in keksi. Pri začimbi cimeta in začimbi za pripravo kuhanega vina je vsebnost kumarina na pripravljen obrok prav tako pod dovoljeno mejo. Pri preračunu izmerjenih koncentracij kumarina v začimbah iz cimeta na pripravljen obrok so bile dovoljene koncentracije presežene za pripravljeno začimbo medenjakov in oba jabolčna zavitka. Metoda določanja vsebnosti kumarina v živilih s tekočinsko kromatografijo in masno spektrometrijo je primerna in uporabna, saj je priprava vzorcev enostavna in hitra. Rezultati analiz so v merilnem območju od 2 mg/kg do 40 mg/kg natančni in pravilni.
Ključne besede: kumarin, cimet, tekočinska kromatografija, masna spektrometrija
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3437; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici