1. The impacts of adventure tourism in mountain regions – a reviewTomi Špindler, Ksenija Vodeb, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Recently, mountain regions have become highly attractive and important areas for tourism (Beedie & Hudson, 2003; WTO & UNEP, 2008; Rama et al., 2019). One of the most dynamic components of tourism in mountains is adventure tourism, which combines travel, sport and outdoor recreation (Beedie & Hudson, 2003). Since mountains represent sensitive areas in terms of sustainability, it is important to approach them appropriately, in order to apply measures to optimize the impacts of tourism. This study covers a review of the impacts of adventure tourism on mountain areas and an examination of measures that might optimize the impacts of such tourism. The purpose of this paper is to present the latest findings in the field of the impacts of adventure tourism in mountain areas, and certain measures that can be taken to balance the positive and negative impacts. The findings show that the impacts of adventure tourism in mountain destinations vary, and therefore each destination must be treated individually. Furthermore, a thorough approach to achieve balance is needed on a case by case basis, since there is no universal formula for sustainable development of destinations due to their different characteristics. The implications and further research opportunities are given.
Ključne besede: tourism impacts, measures, sustainable tourism, mountain tourism, adventure tourism
Objavljeno v DKUM: 17.01.2024; Ogledov: 371; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (19,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Turistične destinacijske organizacije : gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja2023, zbornik Opis: Monografijo z naslovom ' TURISTIČNE DESTINACIJSKE ORGANIZACIJE: gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja' sestavljajo štirje znanstveni tematski sklopi namenjeni turističnim delavcem v javnem in zasebnem sektorju, študentom turizma in hotelirstva ter predstavnikom civilne družbe. 40 avtorjev se je v diskurzih osredotočilo na: (i) trajnostno upravljanje turističnih destinacij, ponudnikov in doživetij skozi dodajanje lokalne vrednosti, kot tudi na varnost v turizmu in načrtovano upravljanje kriznih situacij; (ii) digitalizacijo v turizmu za potrebe upravljanja in trženja deležnikov povezanih v destinacije; (iii) elemente destinacij skozi: kreativno ponudbo v naravi, kulturno dediščino, arhitekturne posebnosti, gastronomski turizem, nastanitve na turističnih kmetijah, vlogo sprejemnih turističnih agencij in turističnih vodnikov za nepozabna doživetja; ter (iv) nosilne produkte slovenskega turizma: aktivni turizem v naravi; valorizacija kulturne dediščine; velneške in zdravstvene storitve; prireditve in poslovna srečanja; gastronomska doživetja in vinske destinacije. Proučevane vsebine so lahko odlična popotnica za jasno pozicioniranje slovenskih turističnih destinacij na močno konkurenčnem zelenem turističnem zemljevidu Evrope.
Ključne besede: destinacija, turistična destinacijska organizacija, destinacijski management in marketing, trajnosten in družbeno odgovoren turizem, turistični sistem, turistična ponudba, turistično povpraševanje, varstvo narave, krajina, interpretacija, kulturna dediščina, arhitektura, krajina, valorizacija, gastronomski turizem, turistične nastanitve, turistična kmetija, sprejemna turistična agencija, turistični vodnik, vodeno doživetje
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 1094; Prenosov: 271
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 17 gradiv! |
3. Varnostni dejavniki pri odločitvah za turistična potovanja - primer SlovenijeAnže Petrič, Ksenija Vodeb, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Varnost v turizmu v zadnjem času ponovno pridobiva pomen. Namen prispevka je raziskati zaznave ljudi o varnosti potovanj in odgovoriti na vprašanje, kako varnost vpliva na izbiro destinacije. Metode: Uporabljena je bila metoda anketiranja s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in tehnika snežne kepe. Vzorčenje je bilo neverjetnostno. Rezultate smo analizirali z uporabo deskriptivne statistike in obdelavo podatkov v programu Excel. Ugotovitve: Ugotovili smo, da je varnost pri večini anketirancev zelo pomembna, ko pride do izbire destinacije, a se v populaciji vedno najde manjši delež posameznikov, ki je pripravljen sprejeti večje tveganje. Prav tako smo ugotovili, da je epidemija covida-19 občutno posegla v zmožnost in željo po potovanjih. Omejitve/uporabnost raziskave: Predlaga se ponovitev raziskave po zaključku epidemije in ponovno čez nekaj let. Prav tako predlagamo večji vzorec in bolj uravnovešeno spolno sestavo anketirancev, kar je zaradi načina vzorčenja iz objektivnih okoliščin omejitev te raziskave. Praktična uporabnost: Ta prispevek ponuja vpogled v rezultate raziskave o varnostnih dejavnikih pri odločitvah za potovanja, ki lahko pojasnijo zaznavo varnosti v turizmu. Služi lahko kot orodje pri načrtovanju turizma v prihodnje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek obravnava zaznave ljudi o varnosti v turizmu in njen pomen v času, ko se svet spopada s pandemijo. Prav tako osvetljuje način razmišljanja potrošnika, ko se ta odloča za potovanje glede na varnostno stanje destinacije.
Ključne besede: turizem, varnost, potovanje, terorizem, COVID-19, proces odločanja
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 885; Prenosov: 99
Celotno besedilo (498,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Dejavniki zaznavanja varnosti destinacije : primer EgiptaDoris Jelen, Ksenija Vodeb, Janez Mekinc, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Za zadovoljstvo turistov na destinaciji je treba upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja posameznika. Eden izmed teh je zagotovo varnost. Podrobneje je predstavljen pomen, ki ga ima zaznava varnosti pri turistih. Cilj prispevka je preučiti zaznavanje varnosti med slovenskimi turisti glede potovanja v Egipt, v povezavi s terorističnimi tveganji.
Metode:
Uporabili smo deskriptivno in empirično metodo raziskave. S pomočjo ključnih teoretičnih izhodišč smo oblikovali anketni vprašalnik, zbrane podatke pa statistično analizirali s programom SPSS 22.
Ugotovitve:
Ugotovili smo, da se med slovensko populacijo pojavljajo zaznave glede varnosti do potovanja v Egipt, na katere statistično vplivajo demografski podatki in potovalne navade. Rezultati so pokazali tudi, da se razmeroma hitro vrne želja po potovanju, ne glede na morebitne teroristične grožnje.
Omejitve/uporabnost raziskave
Predlagamo dodatno preučevanje tematike ter razširitev teme zaznavanja varnosti do potovanja v Egipt tudi na druga varnostna tveganja. V raziskavo je vključena samo slovenska populacija, zato predlagamo izvedbo raziskave tudi na drugi nacionalnosti.
Praktična uporabnost:
Prispevek podaja tudi trženjske ukrepe, ki bi lahko sčasoma pripomogli k izboljšavi prisotnih negativnih zaznav ter priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Čeprav Egipt velja za pomembno turistično destinacijo Slovencev, pa do sedaj podobnih raziskav še ni bilo izvedenih. Članek je zato osnova raziskovalnim inštitutom za nadaljnje preučevanje področja varnosti in razumevanja zaznavanj slovenskih turistov ter podlaga turističnim organizacijam pri destinacijskem managementu.
Ključne besede: zaznavanje varnosti, Egipt, potovanje, terorizem, proces odločanja, turizem
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 905; Prenosov: 45
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
