1. |
2. Kakovost oskrbe v odnosu na oceno kakovosti vodenja kronične bolezni bolnikov s koronarno boleznijoKsenija Tušek-Bunc, Marija Petek Šter, Davorina Petek, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: Patient-centered assessment of chronic illness care is replacing the assessment of satisfaction, which does not cover all dimensions of care. Pa- tient assessments reflect both the qual- ity of chronic illness care and provide feedback to healthcare workers about their work. The study aim was to inves- tigate the patient-centered assessment of coronary heart disease (CHD) pa- tients and its correlation with the care that was delivered. Methods: This cross-sectional study evaluated data obtained from the patient medical records and surveyed patients using the Patient Assessment of Chronic Illness Care (PACIC) ques- tionnaire. A descriptive analysis of the overall and domain-specific responses to the PACIC questionnaire was con- ducted and the association of the results with delivery of care data in the patient records was determined by Pearson's correlation coefficient. Results: The study sample included 768 of 1080 CHD patients (71,1%) at 36 family medicine practices who com- pleted the PACIC questionnaire. The mean age of the re- spondents was 68.3 +- 10.7 years and the overall PACIC score was 3.3 +- 0.9. The highest PACIC scores were deliv- ery system design (3.7), patient activation (3.7), and prob- lem solving (3.6). Follow-up received the lowest score (2.8). Quality of delivered care and PACIC scores were correlated (r = 0.10, p = 0.009). Conclusions: CHD patients highly rated all aspects of chronic care included in the PACIC questionnaire. They were least satisfied with the follow-up and coordination as- pects of chronic care. The process indicators of care were positively correlate with patient assessment of care.
Ključne besede: coronary heart disease patients, patient's assessment of chronic illness care, quality of care
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 199; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (115,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3. The safety of patient management in family medicine in Slovenia during Covid-19 : a crosssectional studyMaja Cvetko Gomezelj, Špela Miroševič, Alina Verdnik Tajki, Ksenija Tušek-Bunc, Esther Van Poel, Sara Willems, Zalika Klemenc-Ketiš, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Abstract Background During the Covid-19 pandemic, family medicine practices (FMPs) changed to improve safety against new coronavirus infections for both patients and employees. Protocols for treating patients with suspected Sars-Cov-2 infections were established to protect medical staf and other patients from being infected. However, these protocols also led to increased safety risks, such as delays in treating patients with other medical conditions. This exploratory study aimed to investigate safety risks in treating patients in FMPs during the Covid-19 pandemic and to suggest improvements to prevent Covid-19 in FMPs in Slovenia. Methods A cross-sectional study was rolled out in FMPs in Slovenia as part of the international Pricov-19 study. Data collection on safety management during the Covid-19 pandemic in FMPs in Slovenia took place from November 2020 until January 2021 using a self-administered online survey for FP working in Slovenia. A chi-square test, ANOVA, independent samples t-test or bivariate correlation test was performed to explore associations regarding the safety of patients’ management variables. Results From the 191 participating family physicians (FPs) (15.2% response rate), 54.8% reported having treated patients with fever (not Covid-19) late due to the new protocols at least once, and 54.8% reported patients with urgent conditions having been seen late at least once due to not coming. In the suburbs and rural environments FPs more often reported that at least once patient with a fever (not Covid-19) was seen late due to the protocol (p=0.017) and more often reported that at least once patient with an urgent condition was seen late due to not com‑ ing to their FP (p=0.017). The larger the practice, the more they reported that at least once a patient with fever (not Covid-19) was seen late due to the protocol (p=0.012) and the more they reported at least once a patient with an urgent condition was seen late due to not coming to their FP (p=0.012). Conclusion Covid-19 afected the safety of patient management in FMP in Slovenia. The most common prob‑ lem was foregone care. Therefor, protocols for chronic patient management in the event of epidemics need to be established.
Ključne besede: Covid-19, family medicine, patient safety, patient management, quality of care, PRICOV-19, primary health care, general practice, timeliness
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 249; Prenosov: 18
Celotno besedilo (764,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. The multi-strain probiotic OMNi-BiOTiC® Active reduces the duration of acute upper respiratory disease in older people : a double-blind, randomised, controlled clinical trialMaja Strauss, Dušanka Mičetić-Turk, Mateja Lorber, Maja Šikić Pogačar, Anton Koželj, Ksenija Tušek-Bunc, Sabina Fijan, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Immunosenescence is the adverse change in the human immune function during aging, leaving older people more prone to an increased risk of infections and morbidity. Acute upper respiratory tract infections (URTIs) are very common among older people, often resulting in continued morbidity and mortality. Therefore, approaches, such as consuming probiotics, that shorten the duration or even reduce the incidence of URTIs in older people are being studied. The aim of this study was to determine the effects of a multi-strain probiotic OMNi-BiOTiC® Active, which contains 11 live probiotic strains, on the incidence, duration, and severity of URTIs in older people. In this randomized double-blinded placebo-controlled study, 95 participants, with an average age of 70.9 years in the probiotic group and 69.6 years in the placebo group, were randomly allocated to two groups: 1010 cfu per day of the multi-strain probiotic intervention OMNi-BiOTiC® Active (49) or placebo (46). The incidence of URTIs in older people after 12 weeks supplementation with OMNi-BiOTiC® showed no statistically significant difference between the two groups (p = 0.5244). However, the duration of the URTI infections was statistically significantly different between the groups (p = 0.011). The participants that consumed the probiotic had an average duration of illness of 3.1 ± 1.6 days, whilst participants that received the placebo had symptoms for an average of 6.0 ± 3.8 days (p = 0.011). Statistically significant differences in lymphocyte counts in both groups after supplementation (p = 0.035 for the probiotic group and p = 0.029 for the placebo group) and between both groups were found (p = 0.009). Statistically significant differences in eosinophil (p = 0.002) and basophil counts (p = 0.001) in the probiotic groups before and after supplementation with probiotics were also found. Supplementation with the multi-strain probiotic OMNi-BiOTiC® Active may benefit older people with URTIs. Larger randomised controlled clinical trials are warranted. Clinical Trial Registration; identifier NCT05879393.
Ključne besede: upper respiratory tract infection, URTI, duration of illness, probiotics, multi-strain, older people, immune function
Objavljeno v DKUM: 27.11.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 23
Celotno besedilo (767,38 KB) |
5. Samoocena zdravja stomistov v slovenijiMaša Sopotnik Nedeljko, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Samoocena zdravja je uveljavljena metoda ocene zdravstvenega stanja, ki se uporablja kot zanesljiva metoda napovedovanja obolevnosti, poslabšanja zdravstvenega stanja in umrljivosti. Življenje s stomo zahteva prilagajanje, spremembe življenjskega sloga in bolj izpostavljeno čustveno doživljanje družbene vloge. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stomisti v Sloveniji ocenjujejo svoje zdravje.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Anketni vprašalnik je bil oblikovan glede na hipoteze in raziskovalna vprašanja. V raziskavo je bilo povabljenih 220 stomistov s trajno ali začasno izločalno stomo. Dobljeni podatki so bili obdelani z računalniškim programom IBM SPSS Statistics, prikazani v obliki tabel, uporabljena je bila opisna metoda interpretiranja rezultatov.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 170 stomistov (odzivnost: 77,2 %), od tega 92 (54,1 %) žensk in 78 (45,9 %) moških. Povprečna starost je bila 40–60 let (SD ± 22,56). Trajno stomo je imelo 164 (97 %) anketirancev, 129 (76,3 %) zaradi malignega obolenja, 45 (20,2 %) jih je imelo pridružene srčno-žilne bolezni. Skupno so anketiranci ocenili svoje zdravstveno stanje s povprečno oceno 3,13.
Razprava in sklep: Ugotovitve naše raziskave so pokazale razlike v zdravju, počutju in doživljanju življenja v ranljivi populaciji stomistov. Potrdili smo razlike v samooceni zdravja med spoloma in med tistimi z malignimi in pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Nismo dokazali statistično značilne razlike v samooceni zdravja bolnikov z različnimi oblikami stome (trajna ali začasna). V raziskavi smo ugotovili, da je samoocena zdravja stomistov v Sloveniji na dokaj nizki ravni, kar nakazuje potrebo po izboljšavah, saj ima samoocena zdravja pomembno vlogo pri kreiranju zdravstvene politike.
Ključne besede: samoocena zdravja, stomisti in izločalna stoma, ekonomija v zdravstvu in preživetje
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 665; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,38 MB) |
6. Izgorelost zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavodu med epidemijo covid-19Aleksandra Gjura, 2021, magistrsko delo Opis: Zdravstveni delavci spadajo v skupino z največjim tveganjem za razvoj sindroma izgorelosti. Namen študije je bil ugotoviti, ali je stopnja izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu med epidemijo COVID-19 visoka. Študija, izvedena v letu 2021, je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja. V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik Copenhagen Burnout Inventory (CBI) za merjenje izgorelosti na ravni izčrpanosti. V raziskavi je sodelovalo 178 zdravstvenih delavcev socialno varstvnega zavoda. Naše ugotovitve kažejo, da osebno doživljanje, delovne obremenitve in delo z uporabniki povečujejo tveganje za pojav izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu še zlasti v razmerah, kadar je obremenjenost zdravstvenih delavcev izrazito visoka.
Ključne besede: izgorelost, izčrpanost, zdravstveni delavci, socialno varstveni zavod, vprašalnik za merjenje izgorelosti
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 1614; Prenosov: 361
Celotno besedilo (1,94 MB) |
7. Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini OrmožBoštjan Viher, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje.
Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje).
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %).
Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Ključne besede: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 1342; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,69 MB) |
8. Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v slovenijiTatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb.
V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva.
V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali.
V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP.
Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1127; Prenosov: 0 |
9. Zadovoljstvo stanovalcev, svojcev in zaposlenih v domu upokojencev Špesov dom VojnikBarbara Brečko, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Stopnja zadovoljstva uporabnikov je v vrhu meril kakovosti in ima odločujoč vpliv na poslovni uspeh organizacije. Z nalogo smo želeli ugotoviti zadovoljstvo svojcev, stanovalcev in zaposlenih v domu starejših občanov Špesov dom Vojnik. Z uvedbo sistema kakovosti European quality-improving leraning (E-Qalin) smo želeli ugotoviti, s katerimi področji delovanja so svojci, stanovalci in zaposleni zadovoljni, katera področja so za njih pomembnejša in kaj bo treba še izboljšati.
Uporabljena je bila metoda deskriptivne statistike. V raziskavi so bili uporabljeni trije vprašalniki, ki so bili namenjeni svojcem, stanovalcem in zaposlenim. Vprašalnike smo pridobili od podjetja Fabrika, za kar imamo pisno dovoljenje. Anketiranje je bilo izvedeno leta 2013, ko se je dom vključeval v E-Qalin, leta 2014 in leto kasneje, 2015. Anketiranci so si pri ocenjevanju trditev pomagali s petstopenjsko lestvico. Na koncu vsakega vprašalnika so dopisali svojo starost, lahko so dodali tudi pripombe, predloge in napisali pohvalo. Vprašalnik za svojce je skupno vseboval 24 vprašanj, ki so se posvetila trem različnim področjem delovanja (zadovoljstvu z nivojem nege in oskrbe, zadovoljstvu glede vključenosti in imidžu doma). Vprašalnik za stanovalce je skupno vseboval 33 vprašanj, ki so ocenjevala pet različnih področij delovanja z različnimi podpodročji (zadovoljstvo s standardom nege in oskrbe, komunikacijo, avtonomijo, ponudbo dodatnih dejavnosti in zasebnost). Vprašalnik za zaposlene pa je vseboval 23 vprašanj za pet različnih področij delovanja (zadovoljstvo z interdisciplinarnim sodelovanjem, sprejemanje vizije, klimo v organizaciji, možnost osebnega in poklicnega razvoja ter dodatno usposabljanje).
V raziskavi je sodelovalo 67 svojcev. S splošno kakovostjo storitev jih je bilo 37 % zadovoljnih, 62 % zelo zadovoljnih in 1 % niti zadovoljen niti nezadovoljen. Razlika v povprečni oceni stopnje zadovoljstva pri svojcih je bila po vpeljavi modela E-Qalin statistično pomembno višja. Od skupno 69 anketiranih stanovalcev jih je bilo s splošno kakovostjo storitev 31 % zadovoljnih, 66 % zelo zadovoljnih in 3 % niti zadovoljni niti nezadovoljni. Pri stanovalcih se je povprečna ocena zadovoljstva po vpeljavi modela E-Qalin prav tako zvišala, vendar razlika ni bila statistično pomembna. V sklopu ankete za zaposlene je sodelovalo 47 zaposlenih. S splošno kakovostjo storitev jih je bilo 57 % zadovoljnih, 26 % zelo zadovoljnih in 17 % niti zadovoljnih niti nezadovoljnih. Razlika v povprečni oceni stopnje zadovoljstva pri zaposlenih se je od leta 2013 do leta 2015 statistično pomembno povišala.
Raziskava je razkrila pomen vpeljave sistema kakovosti v Špesov dom Vojnik in postopen dvig zadovoljstva svojcev, stanovalcev in zaposlenih. Rezultati anket so vodstvo spodbudili, da so se pri delu uvedle določene spremembe, ki so jih predlagali svojci, stanovalci in zaposleni.
Ključne besede: zadovoljstvo, svojci, stanovalci, zaposleni, sistem kakovosti E-Qalin, spremembe
Objavljeno v DKUM: 18.01.2019; Ogledov: 2444; Prenosov: 233
Celotno besedilo (4,85 MB) |
10. |
