1. Quality of life for families of children with intellectual disabilitiesMajda Schmidt, Ksenija Seršen, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: The main part of the article presents the results of a recent empirical study about the quality of life for families in Slovenia that have a child with intellectual disabilities and other developmental disabilities. Using the FQOLS-2006, we analysed nine quality of life domains (Health, Financial Well-Being, Family Relationships, Support from Others, Support Services, Influence of Values, Careers, Leisure and Community Interaction) from the perspective of six measurement dimensions. The study also examines the differences among the measurement dimensions in the nine domains. The sample consisted of 44 families. We used descriptive statistics and inferential statistics (Friedman test). The Family Relationships domain had the highest average rating of all measured domains regarding the quality of family life. The results in the domain of Support from Others are not encouraging, in particular the domain of Support from Services. Families require powerful support programs from qualified professional teams as well as societal and political attention.
Ključne besede: family quality of life, intellectual disabilities, quality of life domains, quality of life dimensions
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1792; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (109,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Analiza inovacijskih projektov z vidika zastopanosti družboslovnih vsebinJasmina Matjašič, Ksenija Seršen, Vlasta Hus, 2009, strokovni članek Opis: Namen raziskave je bil, iz zbornika strokovnih prispevkov Inovacijski projekti 2007/2008 poiskati tiste inovacijske projekte, pri katerih lahko zasledimo cilje iz družboslovnih vsebin, ki bi jih v prvi triadi lahko uresničevali pri predmetu spoznavanje okolja, v 4. in 5. razredu pa pri predmetu družba. Izmed 78 inovacijskih projektov smo v prvi triadi našli 9, v drugi pa 6 ustreznih inovacijskih projektov. Ugotovili smo, da bi cilje štirih inovacijskih projektov lahko uresničevali tako v prvi kot v drugi triadi. Seveda bi pri pouku lahko uresničevali le posamezne izseke inovacijskih projektov, saj nas zavezuje letna priprava. Omenjene inovacijske projekte smo nato primerjali z učnima načrtoma predmetov spoznavanje okolja in družba, jih uvrstili v različna vsebinska področja in poiskali, na katere tematske sklope se navezujejo. V nadaljevanju smo raziskali, kako je z inovacijskimi projekti v Avstriji in Nemčiji. Ugotovili smo, da je v Sloveniji to področje veliko bolj pregledno urejeno in da so podatki zbrani na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo - poglavje Inovativna edukacija. V obeh tujih omenjenih državah pa so podatki razdrobljeni po posameznih šolah in jih je zato zelo težko preučevati. Pri vseh inovacijskih projektih, ki so se izvajali na posameznih šolah v Sloveniji, so raziskovalci ugotovili neke pozitivne spremembe glede na izhodiščno stanje.
Ključne besede: inovacija, inovacijski projekti, učni načrti, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1307; Prenosov: 102
Celotno besedilo (921,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kvaliteta življenja družin z otroki z motnjami v duševnem razvojuKsenija Seršen, 2013, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava kvaliteto življenja družin, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji. Zajema 44 družin iz slovenskih pokrajin Koroška, Štajerska in Pomurje.
Pojem družina, njene značilnosti in njen položaj v družbi se skozi čas spreminjajo. V teoretičnem delu magistrske naloge je zato najprej zajeta opredelitev družine in njene značilnosti v sodobnem času.
Rojstvo otroka z motnjami v duševnem razvoju močno vpliva na člane ožje in širše družine in lahko vpliva na vse vidike družinskega funkcioniranja. V nalogi so prav zaradi tega natančneje opredeljene in klasificirane motnje v duševnem razvoju in vzroki za nastanek le-teh, ter tudi druge oziroma spremljevalne motnje, ki se izražajo na različnih področjih življenja: odnosi v družini z otrokom z motnjo v duševnem razvoju, partnerstvo staršev, vloge in položaj posameznih družinskih članov itd.
Osrednji poudarek magistrske naloge je na kvaliteti življenja družin, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju. Pojem kvalitete življenja se ukvarja z dobrobitnostjo in z zadovoljstvom v življenju in ker si ljudje ta pojem zelo različno razlagamo, je v nalogi opredeljen sam pojem kvalitete življenja ter koncept kvalitete življenja.
Ker je kvaliteta življenja družin dokaj novo področje raziskovanja in ker naj bi odražala dojemanje kvalitete življenja, tako njenih posameznih članov kakor družine kot celote, je za strokovnjake še zmeraj izziv, kako zajeti vse različne vidike življenja. Velik del teoretičnega dela magistrske naloge je tako namenjen različnim področjem življenja, ki naj bi pomembno vplivala na dojemanje kvalitete življenja, tako posameznika kakor cele družine. Ta področja so zajeta tudi v anketnem vprašalniku, ki smo ga uporabili v empiričnem delu in katerega avtorji so Ivan Brown, Roy I. Brown, Nehama T. Baum idr., v slovenščino pa ga je prevedla dr. Majda Schmidt. Z njim smo zbrali tako kvalitativne kot kvantitativne podatke, ki jih je bilo mogoče pridobiti le v sodelovanju z družinami, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju in prišli do nekaterih zelo zanimivih ugotovitev.
Ključne besede: družina, otroci z motnjami v duševnem razvoju, kvaliteta življenja, kvaliteta življenja družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, zdravje, finančno stanje, družinski odnosi, podpora oseb in strokovnih služb, vpliv vrednot, poklic, prosti čas in rekreacija ter interakcija s skupnostjo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 4538; Prenosov: 844
Celotno besedilo (1,34 MB) |
