| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 187
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostni dejavniki pri odločitvah za turistična potovanja - primer Slovenije
Anže Petrič, Ksenija Vodeb, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Varnost v turizmu v zadnjem času ponovno pridobiva pomen. Namen prispevka je raziskati zaznave ljudi o varnosti potovanj in odgovoriti na vprašanje, kako varnost vpliva na izbiro destinacije. Metode: Uporabljena je bila metoda anketiranja s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in tehnika snežne kepe. Vzorčenje je bilo neverjetnostno. Rezultate smo analizirali z uporabo deskriptivne statistike in obdelavo podatkov v programu Excel. Ugotovitve: Ugotovili smo, da je varnost pri večini anketirancev zelo pomembna, ko pride do izbire destinacije, a se v populaciji vedno najde manjši delež posameznikov, ki je pripravljen sprejeti večje tveganje. Prav tako smo ugotovili, da je epidemija covida-19 občutno posegla v zmožnost in željo po potovanjih. Omejitve/uporabnost raziskave: Predlaga se ponovitev raziskave po zaključku epidemije in ponovno čez nekaj let. Prav tako predlagamo večji vzorec in bolj uravnovešeno spolno sestavo anketirancev, kar je zaradi načina vzorčenja iz objektivnih okoliščin omejitev te raziskave. Praktična uporabnost: Ta prispevek ponuja vpogled v rezultate raziskave o varnostnih dejavnikih pri odločitvah za potovanja, ki lahko pojasnijo zaznavo varnosti v turizmu. Služi lahko kot orodje pri načrtovanju turizma v prihodnje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek obravnava zaznave ljudi o varnosti v turizmu in njen pomen v času, ko se svet spopada s pandemijo. Prav tako osvetljuje način razmišljanja potrošnika, ko se ta odloča za potovanje glede na varnostno stanje destinacije.
Ključne besede: turizem, varnost, potovanje, terorizem, COVID-19, proces odločanja
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (498,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Zdravstvena oskrba zapornikov
Ksenija Vrbnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove. V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično. Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (875,22 KB)

3.
ZGODOVINA ŠOLSTVA NA MADŽARSKEM IN PRIMERJAVA Z RAZVOJEM ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM
Ksenija Vratar Pocak, 2013, diplomsko delo

Opis: Šolstvo na Madžarskem je podobno kot drugod v zahodni Evropi nastalo na krščanskih temeljih. Prve šole v Karpatski nižini so ob pričetku 11. stoletja ustanavljali benediktinci po zgledu iz zahodnega dela Evrope. Moralna vzgoja je tako v verski kot v posvetni madžarski šoli od nastankov vse do srede 20. stoletja temeljila na krščanskih vrednotah. Potrebe po posvetnem značaju šolstva in tovrstnih izobražencih so bile vse večje in na prehodu iz 14. v 15. stoletje pride do vnašanja elementov posvetnosti v šole. V 15. in 16. stoletju je pojav humanizma, ki se je med domačimi izobraženci zelo razširil, posvetnost v šolah še bolj poglobil. Pojav prvih ljudskih šol okrog leta 1560 izpričuje to humanistično težnjo. 17. stoletje se v razvoju madžarskega šolstva povezuje s pojavom do tedaj novega elementa v vzgoji in izobraževanju. Gre za narodnostno vzgojo in pedagogiko. Tako so v madžarske šole prvič leta 1730 uvedli pouk madžarske zgodovine in geografije. Pomemben mejnik v razvoju šolstva je avstrijski Ratio Educationis, ki je istočasno z ostalimi zahodnimi in srednjeevropskimi državami šolstvo postavil v domeno države in vladarja in je na Madžarskem začel veljati leta 1777. Madžarska država je vse od svojega nastanka okrog leta 1000 dalje bila zaznamovana z izrazito večnacionalnostjo. Zato se je učni jezik v ljudskih šolah, kjer so poučevali v maternem jeziku, razlikoval od kraja do kraja, odvisno od tega, kateri narodnosti je pripadala večina prebivalstva. Na srednji in višji stopnji izobraževanja pa je bil jezik vse do leta 1844 povsod enak ‒ latinščina. Le izjemoma so v prvih uvajalnih letih uporabljali nacionalni jezik z namenom približanja latinske slovnice dijakom. Zakon iz leta 1844 je to spremenil in uvedel madžarski učni jezik tudi v srednje in višje šole. Madžari so o svojem šolstvu lahko prvič samostojno odločali šele v času dualizma. Takrat, leta 1868, so izdali prvi madžarski osnovnošolski zakon. Ta Eötvösev zakon je spreminjal do takrat veljavno določilo, da so šole lahko ustanavljale le verske skupnosti in je ustanavljanje šol postalo omogočeno tudi drugim. Prvi madžarski srednješolski zakon pa je doživel izid leta 1883. Zakon iz leta 1940 je uvedel pomembno novost – 8-letno osnovno šolo, ki v madžarskem šolskem sistemu obstaja še danes. V času socialistične državne ureditve, leta 1948, je prišlo do podržavljenja vseh izobraževalnih institucij. Po prehodu v demokratično ureditev države so izdali nov zakon o šolstvu (zakon iz leta 1993), ki je z določenimi dopolnitvami veljaven zakon, ki ureja šolstvo danes.
Ključne besede: zgodovina šolstva, komparativna pedagogika, šolski sistem na Madžarskem, zgodovina šolstva na Madžarskem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 0

4.
Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini Ormož
Boštjan Viher, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje. Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %). Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Ključne besede: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 264; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v sloveniji
Tatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 180; Prenosov: 0

6.
Dejavniki zaznavanja varnosti destinacije
Doris Jelen, Ksenija Vodeb, Janez Mekinc, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Za zadovoljstvo turistov na destinaciji je treba upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja posameznika. Eden izmed teh je zagotovo varnost. Podrobneje je predstavljen pomen, ki ga ima zaznava varnosti pri turistih. Cilj prispevka je preučiti zaznavanje varnosti med slovenskimi turisti glede potovanja v Egipt, v povezavi s terorističnimi tveganji. Metode: Uporabili smo deskriptivno in empirično metodo raziskave. S pomočjo ključnih teoretičnih izhodišč smo oblikovali anketni vprašalnik, zbrane podatke pa statistično analizirali s programom SPSS 22. Ugotovitve: Ugotovili smo, da se med slovensko populacijo pojavljajo zaznave glede varnosti do potovanja v Egipt, na katere statistično vplivajo demografski podatki in potovalne navade. Rezultati so pokazali tudi, da se razmeroma hitro vrne želja po potovanju, ne glede na morebitne teroristične grožnje. Omejitve/uporabnost raziskave Predlagamo dodatno preučevanje tematike ter razširitev teme zaznavanja varnosti do potovanja v Egipt tudi na druga varnostna tveganja. V raziskavo je vključena samo slovenska populacija, zato predlagamo izvedbo raziskave tudi na drugi nacionalnosti. Praktična uporabnost: Prispevek podaja tudi trženjske ukrepe, ki bi lahko sčasoma pripomogli k izboljšavi prisotnih negativnih zaznav ter priporočila za nadaljnje raziskovanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Čeprav Egipt velja za pomembno turistično destinacijo Slovencev, pa do sedaj podobnih raziskav še ni bilo izvedenih. Članek je zato osnova raziskovalnim inštitutom za nadaljnje preučevanje področja varnosti in razumevanja zaznavanj slovenskih turistov ter podlaga turističnim organizacijam pri destinacijskem managementu.
Ključne besede: zaznavanje varnosti, Egipt, potovanje, terorizem, proces odločanja, turizem
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 257; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Analiza ozaveščenosti ljudi o problemu onesnaževanja okolja z uporabo plastičnih nosilnih vrečk
Ksenija Podlesnik, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Na našem planetu se vse bolj kažejo posledice onesnaževanja, ki ga povzročajo smeti iz plastičnih materialov. V prvem delu diplomskega dela smo se osredotočili na vpliv uporabe plastičnih nosilnih vrečk na okolje in pregledali raziskave v tujini. Namen našega raziskovalnega dela diplomske naloge je bil vpogled v trenutno dejansko stanje onesnaževanja okolja s plastičnimi vrečkami in stopnja ozaveščenosti ljudi o tej temi. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se potrošniki v Sloveniji strinjajo s popolno prepovedjo plastičnih nosilnih vrečk. Menimo, da bi zakonodaja lahko naredila še korak naprej, saj trenutno podpira le delno prepoved plastičnih nosilnih vrečk.
Ključne besede: nosilna vrečka, plastika, onesnaževanje s plastiko, plastične vrečke.
Objavljeno: 17.08.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
How do Croatian police officers perceive certain characteristics of police management?
Ksenija Butorac, Ante Orlović, Mislav Stjepan Žebec, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: To explore the importance and existence of Croatian police managers’ relevant characteristics from the perspective of police officers, and in relation to several police officers’ demographic and professional characteristics. Design/Methods/Approach: A convenience sample of 132 Croatian police officers (104 males) who attended a study programme in criminal investigation (average age 31.5 years) was examined by means of a questionnaire that – within Katz’s skill theory of successful management – assesses the perceived importance and the perceived existence of technical/expert, social and strategic knowledge/skills, as well as the most representative characteristics of current police managers. Findings: A dominant perception of the highest level of importance for all three categories of managerial knowledge/skills was detected, while possession of the said skills was mainly assessed to be at the medium level. The largest difference was found between the perceived importance and the perceived possession of social skills. Social skills were also perceived to be significantly more important than the other ones, while police managers were perceived to most frequently possess expert skills. Out of 12 offered police manager characteristics, the most frequently selected were negative ones. Finally, there were no significant and systematic effects of demographic and professional factors on the perceived importance and perceived possession of any of the three knowledge/skills categories. Research Limitations / Implications: A larger and more representative sample would ensure the study’s greater external validity and statistical power. Additional management skill items are needed in the questionnaire to improve the construct validity (besides including other relevant factors and questions useful for interpreting the trends detected). Practical Implications: Within the research limitations, the findings suggest possible changes to the education system, staff assessment and police officers’ promotion. Originality/Value: This is the first police management research in Croatia and probably the first generally within the framework of Katz’s skill theory of successful management.
Ključne besede: police officers, perception, police management, categories of knowledge or skills
Objavljeno: 16.05.2020; Ogledov: 349; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Developing police search strategies for elderly missing persons in Croatia
Ksenija Butorac, Marijan Šuperina, Ljiljana Mikšaj-Todorović, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: This paper examines the distribution of elderly missing persons in the city of Zagreb per variables (age, sex of the missing person, social and marital status, employment, place and duration of disappearance, method of finding the missing person, its outcome, reasons for disappearance, etc.) needed for the design of the plan of the search for the missing person. Design/Methods/Approach: The paper uses data collected through a questionnaire with 417 variables and processed with certain basic statistical methods. The collected data are examined on a sample of 170 elderly missing persons in the city of Zagreb, and through characteristics of methods, measures and actions, together with the methods of search for elderly persons in cities, with special reference to Zagreb. Findings: The statistically established behavioural modes of certain groups of elderly people are analysed: persons with Alzheimer’s disease and persons with suicidal risk. The stated findings largely assist in planning and conducting the search for those persons, especially for missing person profiling and his/her possible movement since disappearance. The success of the search for the missing person presumes knowledge about the stated specifics by all searchers. It especially applies to the police in the formal, due to its sole duty and competence for the search for missing persons, as well as in the real sense where they conduct search measures and actions together with other participants adapted to real situations of disappearance of elderly persons. Research Limitations / Implications: The research has been limited by data available from the police bulletin of daily events, but this limitation was partially removed by a direct insight into the police files containing the case history. During the research, the legal and ethical regulations regarding personal data protection were strictly followed. Originality/Value: There is a number of researches on police search for the missing persons (UK, USA, Australia etc.), but few of them deal with elderly persons. This paper introduces a new offensive approach to the search for the missing person on a strategic level (missing person profiling with regard to specific variables, possible movement and routes, “wanderings”). New police procedures are suggested on a tactical level (e.g., stopping a person who disappeared in a certain area), but they include traditional police methods (car & regular patrols, police officers on bicycles, police search dogs, collecting information, conducting interviews, terrain search etc.). Introduction of the principle of partnership search for the missing person. Research results should be useful to police practice and their education.
Ključne besede: missing persons, police search, elderly persons, Alzheimer's disease, Croatia
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 248; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (366,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Slogi navezanosti in dimenzije uravnavanja čustev
Ksenija Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: Uravnavanje čustev ima ključno vlogo v zdravem, prilagojenem delovanju človeka in je predmet raziskovanja mnogih avtorjev, ki povezujejo spoznanja psiholoških in bioloških disciplin. V sodobni literaturi je na omenjenem področju raziskovanja prevladalo stališče, da se čustvenega razvoja ne da razumeti izven okvirja intimnih odnosov. V tem kontekstu predstavlja klasična teorija navezanosti temelj za razumevanje razvoja sposobnosti za uravnavanje čustev. Namen magistrskega dela je preučiti uravnavanje čustev in navezanost pri odraslih. Zanimalo nas je, ali se različni slogi navezanosti povezujejo s težavami v uravnavanju čustev. Raziskali smo tudi, ali se kaže spol kot moderator povezanosti slogov ne-varne navezanosti s čustvenim zavedanjem. Vzorec je zajemal 229 udeležencev. Za pridobivanje podatkov smo uporabili Lestvico ugotavljanja težav z uravnavanjem čustev (DERS), vprašalnik Doživljanje odnosov z bližnjimi (ECR-R) in Vprašalnik medosebnih odnosov (RQ). V raziskavi smo ugotovili, da se varna navezanost negativno povezuje s težavami v uravnavanju čustev, medtem ko se sloga ne-varne navezanosti (anksiozne, izogibajoče) in težave v uravnavanju čustev povezujejo pozitivno. Glede vloge spola kot moderatorja učinka povezanosti ne-varnih slogov navezanosti s čustvenim zavedanjem smo na podlagi rezultatov ugotovili, da imajo izogibajoče navezani moški več težav s čustvenim zavedanjem kot izogibajoče navezane ženske. Hipoteze o učinku spola pri moderiranju povezanosti anksiozne navezanosti s čustvenim zavedanjem na našem vzorcu nismo podprli.
Ključne besede: uravnavanje čustev, slogi navezanosti, razlike med spoloma
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 672; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (987,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici