| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmerje med konkurenčnim pravom Evropske skunosti in pravicami intelektualne lastnine
Kristina Širec, 2010, diplomsko delo

Opis: Konkurenčno pravo je del prava Skupnosti, ki vedno bolj pridobiva na pomenu. Posebej pomemben je stik s pravicami intelektualne lastnine, o čemer je teklo že veliko razprav. Postavlja se namreč vprašanje, ali so pravice intelektualne lastnine v stalnem konfliktu s konkurenčnim pravom ali pa morda ti dve področji predstavljata samo različno pot do istega cilja. Načeloma je namreč sprejeto, da področje pravic intelektualne lastnine in področje konkurenčnega prava nimata nasprotujočih si ciljev, ampak ravno nasprotno — cilj obeh je zviševanje potrošnikove blaginje. V luči prava Skupnosti moramo omenjeni področji opazovati predvsem skozi pravila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, posebej pa moramo izpostaviti člena 81 in 82, oziroma danes po sprejemu Lizbonske pogodbe oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije člena 101. in 102. te Pogodbe. Licenciranje pravic intelektualne lastnine načeloma odpira trg in na trg prinaša nove konkurente, ampak samo v kolikor ta licenčni sporazum ne vsebuje določb in omejitev, ki negativno vplivajo na trgovino med državami članicami in s tem omejujejo konkurenco v luči člena 101 Pogodbe. V kolikor pa licenčni sporazum vsebuje določeno omejitev, ki nasprotuje 1. odstavku člena 101 PDEU, pa se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko opraviči v okviru skupinske izjeme na podlagi sprejetih uredb oziroma na podlagi 3. odstavka istega člena, v kolikor pogojem za skupinsko izjemo ni zadoščeno. Z naslednjim pomembnim členom Pogodbe, torej s členom 102, pa je prepovedana zloraba prevladujočega položaja. Dejstvo je, da zgolj imetništvo neke pravice intelektualne lastnine še ne bo pomenilo zlorabe prevladujočega položaja, problem nastane predvsem v primeru, ko se ta pravica začne uporabljati na takšen način, da ima sama uporaba za posledico omejevanje konkurence na trgu Skupnosti. Razmerje med konkurenčnim pravom Skupnosti in pravicami intelektualne lastnine lahko najboljše opazujemo skozi sodno prakso, ki se je sicer skozi leta predvsem zaradi tehnološkega razvoja zelo spreminjala. Kljub temu pa daje nek okvir, znotraj katerega lahko realno presodimo medsebojni vpliv obravnavanih področij.
Ključne besede: konkurenčno pravo – pravice intelektualne lastnine – licence – usklajena ravnanja – sklepi združenj – zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2155; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (329,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici