Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poznavanje ekologije vrst suhih južin še vedno temelji večinoma na opisnih podatkih značilnosti najdišč. Skalni dolgin (Leiobunum rupestre) je tipična gozdna vrsta suhih južin in živi v primerno vlažnih habitatih. V raziskavi smo analizirali prostorsko ekološko nišo skalnega dolgina v Sloveniji na osnovi podatkov o 736 skalnih dolginih na 304 lokacijah, na nadmorskih višinah med 150 in 1421 m. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje so v Sloveniji ustrezni potencialni habitati in kateri okoljski dejavniki vplivajo na razširjenost skalnega dolgina, ter kako. Ugotoviti smo želeli še, kako in kje se bo ustreznost potencialnih habitatov do leta 2070 spremenila glede na podnebna scenarija RCP 4.5 in RCP 8.5 in na tej osnovi opredeliti potencialno razširjenost skalnega dolgina v Sloveniji v prihodnje. Razširjenost vrste smo proučili z ekološkim modeliranjem, pri čemer smo ugotavljali potencialno razširjenost vrste na podlagi modeliranja ustreznih habitatov. V raziskavi smo analizirali podatke z najdišč skalnega dolgina v povezavi z okoljskimi dejavniki v vsej Sloveniji. Ekološko nišo in razširjenost vrste smo proučevali z modelom za modeliranje maksimalne nedoločenosti/entropije(MaxEnt). Ugotovili smo, da je skalni dolgin submontanska do montanska vrsta, saj so najustreznejši potencialni habitati za življenje v hribovju, na nadmorskih višinah med 500 in 1000 m. Vrsta preferira manj vetrovne, geomorfološko najnižje predele, torej doline, kotanje ipd. v različnih tipih gozdov z bujno vegetacijo in s severno ekspozicijo. V visokogorju in Primorju ni ustreznih habitatov za skalnega dolgina. Na podlagi podnebnega scenarija RCP 4.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti skalnega dolgina do leta 2070 zmanjšali. Leta 2070 bo več ustreznih potencialnih habitatov na višjih nadmorskih višinah, zato pričakujemo v Sloveniji pomik prisotnosti vrste na višje nadmorske višine. Na podlagi scenarija RCP 8.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti do leta 2070 še dodatno zmanjšali. Po našem vedenju je to prva taka raziskava na suhih južinah v Evropi. Kljub relativno majhni, okrog 60-odstotni zanesljivosti rezultatov izbranega modela, se je naš pristop izkazal za zelo primeren način proučevanja prostorskih ekoloških niš suhih južin. Z izpopolnjevanjem modela se bo njegova verodostojnost v prihodnje nedvomno izboljšala, s tem pa si lahko obetamo vse bolj objektivno vrednotenje obravnavanih prostorskih niš in boljšo uporabnost izsledkov pri napovedovanju sprememb razširjenosti posameznih vrst v spreminjajočem se okolju.
Ključne besede: modeliranje ekološke niše, pajkovci, podnebne spremembe, potencialna razširjenost
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1194; Prenosov: 79
Celotno besedilo (3,43 MB)