| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi za izboljšanje fiziološkega stanja plodov jablan (Malus domestica Borkh.) sorte 'Jonaprince' : magistrsko delo
Klementina Jelen, 2022, magistrsko delo

Opis: V raziskovalnem delu ugotavljamo vpliv intenzivnosti zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom na fiziološko ravnovesje dreves ter izbrane parametre kakovosti in skladiščne sposobnosti pridelka jablan sorte 'Jonaprince'. Poskus je bil izveden v letih 2020 in 2021 v nasadu lastnika Branka Juharta v kraju Štuki pri Grajeni. Ugotovili smo, da je talno gnojenje s kalcijevim nitratom sicer povečalo koncentracijo kalcija v talni raztopini, kar pa ni bilo neposredno razvidno tudi v plodovih. Močnejša zimska rez je pospešila intenzivnost rasti poganjkov, kar je imelo za posledico nižji pridelek in večjo povprečno maso ploda z večjim deležem plodov prvega kakovostnega razreda. Po izvedeni standardni zimski rezi je bil odziv v bujnosti rasti jablan manjši, kar je z vidika fiziološke stabilnosti pridelka primernejše. Kombiniran ukrep standardne zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom se, predvsem zaradi nepotrjenega vpliva slednjega v plodovih, v tem poskusu ni pokazal kot ukrep za povečevanje fiziološke stabilnosti in skladiščne sposobnosti pridelka.
Ključne besede: jablana, rez, gnojenje, kalcij, fiziološko stanje plodov
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 774; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Dejavnost opraševalcev pri jagodnjaku (Fragaria x ananassa Duch.)
Klementina Jelen, 2019, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu smo ugotavljali pestrost opraševalcev na jagodah (Fragaria × ananassa Duch.) ter pomen medonosne čebele in divjih opraševalcev pri opraševanju jagod. Popis opraševalcev je potekal v nasadu jagod, pokritem s plastično folijo, leta 2018 v kraju Zrkovci v bližini Maribora. Poleg ugotavljanja pestrosti smo merili tudi hitrost opraševanja, ki se nanaša na število cvetov, ki jih opraševalec obišče v času 30 sekund. Rezultati raziskovanja so pokazali, da je najpogostejši opraševalec jagode medonosna čebela. Preostali opraševalci (čmrlji, muhe trepetavke, dvokrilci in drugi opraševalci) so bili zastopani v manjših deležih. Dejavnost opraševalcev se je preko dneva pri posameznih skupinah opraševalcev razlikovala; medonosna čebela je bila najbolj aktivna v osrednjem delu dneva, aktivnost čmrljev je bila največja pozno dopoldan in pozno popoldan, dvokrilci pa so bili najbolj aktivni v jutranjih urah. Vreme je vplivalo na število in dejavnost opraševalcev ter hitrost opraševanja. Oddaljenost od roba rastlinjaka, opazovalni dan ter ura opazovanja so imeli vpliv na število in dejavnost določenih opraševalcev. Večji delež čebel je bil v sredinskih oziroma osrednjih rastlinjakih (tunelih), večji delež muh trepetavk, dvokrilcev in drugih opraševalcev pa v robnih rastlinjakih.
Ključne besede: opraševanje, medonosna čebela, divji opraševalci, jagodnjak
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 1898; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici