| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Carbon-free heat production for high-temperature heating systems
Sven Gruber, Klemen Rola, Danijela Urbancl, Darko Goričanec, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The article presents a new carbon-free heat production technology for district heating, which consists of a combined heat and power generation fuel cell (FC CHP) with CO2 capture and a two-stage cascade high-temperature heat pump (TCHHP). The FC generates heat and electricity, the latter being used to drive the compressors of the TCHHP. During the winter period, the water temperature achieved can occasionally be too low, so it would be heated up with hydrogen gas boilers. The hydrogen would be produced by reforming natural gas, synthetic methane, or biogas. The results are presented with natural gas utilization—the ratio between the obtained heat flow transferred directly to the water for district heating and the input heat flow of natural gas. In the case of a return water temperature of 60 °C and district heating temperature of 85 °C, the TCHHP, whose heat source is groundwater, achieves plant efficiency of 270.04% in relation to the higher heating value (HHV) and 241.74% in relation to the lower heating value (LHV) of natural gas. A case with a TCHHP whose heat source is low-temperature geothermal water achieves a plant efficiency of 361.36% in relation to the HHV and 323.49% in relation to the LHV.
Ključne besede: carbon-free, decarbonization of district heating systems, fuell cell, high-temperature district heating, high-temperature heat pump
Objavljeno v DKUM: 10.05.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Utilisation of renewable electricity to produce synthetic methane
Klemen Rola, Sven Gruber, Danijela Urbancl, Darko Goričanec, 2023, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: power-to-methane, P2M, synthetic methane, CO2 methanation, Aspen Plus, Aspen Adsorption
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Izraba obnovljivih virov energije za proizvodnjo sintetičnega metana : magistrsko delo
Klemen Rola, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja proizvodnjo sintetičnega metana, ki bi lahko nadomestil zemeljski plin. Za reakcijo metanacije je potreben vodik. Ta se v delu proizvede z elektrolizo, ki jo poganja elektrika obnovljivih virov. Proces je namenjen sezonskemu shranjevanju energije, kjer se viški elektrike poletnega časa shranijo v obliki metana za obdobja primanjkljajev energije. V ta namen, smo s programom Aspen Plus najprej izvedli poenostavljeno enostopenjsko simulacijo metanacije CO2. Pretok CO2 je baziral na ocenjeni sestavi in pretoku bioplina iz realne bioplinarne. Upoštevali smo, da se tudi celoten bioplin lahko uporabi kot reaktant. Enostopenjska metanacija je služila predvsem za razumevanje obnašanja reakcije. Ker z eno reakcijsko stopnjo v produktu nismo dosegali dovolj visokega deleža metana, smo izvedli še poenostavljeno dvostopenjsko metanacijo. Določili smo pogoje, pri katerih bi dosegali dovolj visoko vsebnost metana, da bi produkt bil primeren za injiciranje v plinovode. Za primer, ko se bioplin ne uporabi v metanaciji, smo v programu Aspen Adsorption izvedli dinamični simulaciji nadgradnje bioplina z adsorpcijskimi tehnikami. Mešanico bioplina smo z nizkimi izgubami metana uspešno nadgradili do biometana, s sestavo, ki je primerna za injiciranje v plinovode. S pomočjo rezultatov začetne dvostopenjske simulacije smo razvili delno integrirano shemo s sočasno proizvodnjo elektrike, ki je sposobna proizvesti od 1 t/h do 1,3 t/h sintetičnega metana. Pri tem je v procesu možna uporaba čistega CO2, ali pa celo mešanice bioplina in CO2. Proizveden sintetični metan je vseboval več kot 97 mol.% CH4, po dehidraciji s silikagelom, pa smo zagotovili sestavo, ki je primerna za injiciranje v plinovode mnogih Evropskih držav.
Ključne besede: Sintetični metan, bioplin, metanacija CO2, adsorpcija, Aspen Plus, Aspen Adsorption
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (13,41 MB)

4.
Proizvodnja bioetanola iz lignocelulozne biomase : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Klemen Rola, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces proizvodnje bioetanola iz lignocelulozne biomase, skupaj s problematiko s katero se v procesu srečujemo. Poudarek je predvsem na destilaciji in dehidraciji bioetanola. V ta namen je bila v programu Aspen Plus izvedena simulacija za pridobivanje bioetanola blizu azeotropne sestave. Destilacija je sestavljena iz dveh zaporedno vezanih rektifikacijskih kolon, ki sta bili vsaka zase modelirani in optimizirani z NQ analizo. Na vsaki koloni je bila izvedena občutljivostna analiza za namen proučevanja vpliva različnih parametrov na porabo toplotne energije. Za pridobivanje čistega etanola smo izvedli azeotropno destilacijo s cikloheksanom in destilacijo s spreminjajočim tlakom. Cilj dehidracije je pridobiti 99,60 ut.% etanola. Azeotropna destilacija je bila modelirana z dvema kolonama: glavno kolono, kjer se pridobi bioetanol visoke čistoče in regeneracijsko kolono, kjer se na dnu kolone pridobi čista voda. Destilacija s spreminjajočim tlakom je bila modelirana z dvema zaporedno vezanima kolonama, ki obratujeta pri različnih tlakih. To omogoči pridobivanje čistega bioetanola. Na sistemu se je izvedla občutljivostna analiza, za namen proučevanja interakcij med obema kolonama. Ugotovljeno je bilo, da ima spreminjanje deleža destilata obeh kolon največji vpliv na porabo energije v obeh kolonah. Za namen primerjanja porabe toplotne energije smo izračunali neto porabo toplotne energije na enoto proizvedenega brezvodnega bioetanola. Vrednosti so bile primerljive z literaturo. Ugotovljeno je bilo da se dodatno znižanje v porabi energije lahko doseže z rekuperacijo energije, ali z uporabo drugih tehnik za dehidracijo. Kombinacija rekuperacije in uporabe manj energijsko intenzivnih postopkov lahko močno zmanjša porabo energije v procesu. Zaključili smo, da je za zmanjšanje porabe energije v proizvodnji bioetanola iz lignocelulozne biomase smiselno razmišljati tudi o kogeneraciji energije iz drugih stranskih produktov.
Ključne besede: Bioetanol, Destilacija, Lignocelulozna biomasa, Azeotrop, Aspen Plus
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1061; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici