| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti
Klemen Ogrin, 2015, diplomsko delo

Opis: Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti se izreče osebam, ki so bile v času storitve kaznivega dejanja v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti. Sodišče s pomočjo psihiatričnega izvedenca razsodi o neprištevnosti in bistveno zmanjšani prištevnosti. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu lahko traja največ pet let. V Sloveniji se ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu izvaja v Enoti za forenzično psihiatrijo, ki je tudi edina ustanova v Sloveniji primerna za izvajanje ukrepa obveznega psihiatričnega zdrsvljenja in vastva v zavodu. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti lahko traja največ dve leti in se izvaja v psihiatričnih ambulantah. Sodišče pri obeh ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja vsakih šest mesecev določi ali je potrebno nadaljnje zdravljenje in ali je zdravljenje uspešno. Pri ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja se poraja tudi vprašanje o kršenju človekovih pravic, saj se pacienti ne zdravijo prostovljno. Preverjali smo tudi tri hipoteze, pri čemer smo hipotezo: Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ni primeren, saj lahko oseba, kljub zdravljenju izvrši še kakšno hudo kaznivo dejanje, ovrgli. Hipotezo: V Nemčiji je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti bolj uspešen, saj vsakemu obsojencu sodišče določi nadzornika, ki mu pomaga in ga spodbuja tekom zdravljenja, smo potrdili, kar smo naredili tudi pri zadnji hipotezi: Psihiatrično zdravljenje ni vedno uspešno in učinkovito, saj so nekatere duševne bolezni trajne.
Ključne besede: kazensko pravo, varnostni ukrep, obvezno psihiatrično zdravljenje, neprištevnost, zmanjšana prištevnost, Enota za forenzično psihiatrijo, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 1546; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (602,65 KB)

2.
Električni paralizator kot prisilno sredstvo
Klemen Ogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Zaradi aktualnih razprav o uvedbi uporabe električnega paralizatorja v slovensko policijo smo pozornost namenili delovanju električnega paralizatorja in učinkom njegove uporabe na človeško telo. S tem želimo stroki predstaviti vse vidike uporabe električnega paralizatorja. Prav tako smo uporabili izsledke različnih raziskav, ki so bile izvedene z namenom ugotoviti, ali je električni paralizator varno prisilno sredstvo. Tehnični vidiki delovanja električnega paralizatorja so pokazali, da je tovrstno prisilno sredstvo varno za uporabo, saj je proizvajalec vgradil varnostne komponente. Kljub temu je treba biti pri uporabi previden, saj je v preteklosti prihajalo do smrti storilca. Rezultati raziskav so pokazali, da ni zanesljivih medicinskih dokazov, ki bi potrjevali smrtonosnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako so v primerih iz prakse, ki jih omenjamo v magistrskem delu, obdukcije preminulih pokazale, da za smrt ni bila kriva uporaba električnega paralizatorja, ampak so na to vplivali drugi dejavniki. Raziskave so prav tako pokazale, da je uporaba varna tudi zoper ljudi, ki imajo srčni spodbujevalnik ali pa trpijo za kroničnimi boleznimi. Ugotovili smo tudi, da napadi na policiste v Sloveniji v zadnjih letih upadajo in da policisti strelno orožje uporabijo enkrat ali dvakrat letno. To pomeni, da za slovensko policijo uvedba električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva ni smiselna, saj zakonodaja za njegovo uporabo zahteva popolnoma enake pogoje kot za uporabo strelnega orožja. V danem primeru bi bilo zato treba napisati bolj smiselne pogoje uporabe ali pa pri obstoječih zakonskih pogojih v patruljah določiti enega policista, ki bo namesto strelnega orožja nosil paralizator, medtem ko bo drugi tako kot sedaj nosil strelno orožje, saj električni paralizator zaradi narave svojega delovanja ne more zamenjati strelnega orožja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, prisilna sredstva, električni paralizator, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 46; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici