1. Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga z vidika prava varstva potrošnikov : magistrsko deloUrban Kralj, 2020, magistrsko delo Opis: Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga je še zmeraj aktualna, kar se kaže v številnih odmevnih zadevah, ki pretresajo svetovni ter evropski trg v zadnjem desetletju. Kljub sprejemu zakonodaje na področju varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na ozemlju Evropske unije in kljub dejstvu, da so piramidni sistemi del tako imenovane črne liste praks, ki so v vseh okoliščinah prepovedane, sam zakonodajni okvir ne daje jasne definicije le-teh in posledično v praksi povzroča deljena mnenja, ali gre v posameznih zadevah za sporno obliko mrežnega marketinga ali ne. Sodišče Evropske unije je v dveh pomembnih zadevah, 4finance in Lucky 4 All razložilo in dopolnilo definicijo piramidnih sistemov, ni pa se opredelilo glede vprašanja, ali udeleženci piramidnih sistemov, ki aktivno prodajajo izdelke, štejejo za potrošnike in posledično uživajo pravno varstvo. Trenutno pravna teorija zastopa stališče, da je pomemben trenutek pristopa v piramidni sistem.
Tudi če praksa ne ustreza definiciji iz t.i. črne liste, pa to še ne pomeni, da je dopustna. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vsebuje še abstraktnejše določbe generalne klavzule in določbe o zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah, ki tako širijo obseg prepovedi.
Ob nepoštenih poslovnih praksah se pojavi tudi vprašanje pravnih posledic in morebitne neveljavnosti takšnega posla. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah področja ne ureja in to prepušča splošnim pravilom obligacijskega prava, po katerih sta, ob izpolnjenih ustreznih predpostavkah, možni tako izpodbojnost posla kot tudi odškodninska odgovornost. Kljub temu pa Direktiva 2019/2161 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov na področje varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami uvaja določbe o individualnem pravnem varstvu. Ključne besede: piramidni sistemi, mrežni marketing, varstvo potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla, kolektivne tožbe. Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 1439; Prenosov: 153 Celotno besedilo (409,51 KB) |
2. Prehod lastninske pravice od tretje osebe na komitenta v zvezi s komisijsko pogodbo : diplomsko deloBenjamin Spiegl, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljene posebnosti in način prehoda lastninske pravice od tretje osebe na komitenta pri nakupni komisijski pogodbi. Ker so pri prodajni komisijski pogodbi stališča teoretikov glede prehoda lastninske pravice bolj enotna, kot pri nakupni komisijski pogodbi, je v diplomski nalogi obravnavana le nakupna komisija. Obravnava nakupne komisije temelji na primerjavi z običajno prodajno pogodbo ter na vlogi komisionarja, ki je hkrati v pogodbenem razmerju s komitentom in tretjo osebo. V diplomski nalogi je obravnavan zgolj prenos lastninske pravice, kot temeljne stvarne pravice, ugotovitve pa analogno veljajo tudi glede prenosa drugih stvarnih pravic. Kot predmet lastninske pravice so v diplomski nalogi obravnavane samo premičnine, ki so najpogosteje predmet nakupne komisijske pogodbe.
Pri nakupni komisijski pogodbi da komitent svojemu komisionarju naročilo za nakup določenega blaga. Komisionar nato s tretjo osebo sklene pravni posel o nakupu blaga v svojem imenu, a za račun komitenta. Razlog, da komisionar ne kupuje stvari za lastne potrebe, ampak za potrebe komitenta, ne vpliva na prehod lastninske pravice od tretje osebe na komisionarja. Tretja oseba ni v neposrednem pogodbenem razmerju s komitentom. Gre za primer posrednega zastopanja, kjer zastopnikove izjave volje ne ustvarjajo pravic neposredno v sferi zastopanega. Zato med tretjo osebo in komitentom ne pride do vzpostavitve neposrednega pravnega razmerja. Med njima velja načelo ločenosti pravnih razmerij, po katerem pravila o komisijski pogodbi urejajo notranje razmerje med komitentom in komisionarjem, pravila o prodajni pogodbi pa urejajo zunanje razmerje med komisionarjem kot kupcem in tretjo osebo kot prodajalcem. Pri tem opazimo odmik od načela kavzalnosti, ki za uspešen prenos lastninske pravice zahteva veljaven zavezovalni pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico. Ta je hkrati kavza oz. podlaga razpolagalnega pravnega posla, s pomočjo katerega se lastninska pravica dokončno prenese. Čeprav se izročitev blaga zastopniku šteje za izročitev zastopanemu, pa med komitentom in tretjo osebo ne obstaja zavezovalni pravni posel, saj sta stranki vsaka svojega pravnega posla. Zato prehod lastninske pravice ni tako enostaven, kot pri običajni prodajni pogodbi, kjer sta prodajalec in kupec stranki istega pravnega posla. Ključne besede: komisijska pogodba, komitent, komisionar, nakupna komisija, posredno zastopanje, prenos lastninske pravice Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1433; Prenosov: 145 Celotno besedilo (421,90 KB) |
3. Pravne ureditve nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih : magistrsko deloMatic Kocjančič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije.
Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka.
Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema. Ključne besede: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem Objavljeno v DKUM: 25.03.2019; Ogledov: 1629; Prenosov: 205 Celotno besedilo (653,23 KB) |
4. Uveljavljanje garancije brez računa ali garancijskega listaBarbara Smogavc, 2018, diplomsko delo Opis: Garancija za brezhibno delovanje je pravni institut, ki predstavlja skupek pravnih pravil, ki urejajo obveznosti proizvajalca in prodajalca, da bo stvar v določenem roku brezhibno delovala.
V slovenskem pravnem redu glede na pravni temelj nastanka obveznosti ločimo dve vrsti garancije: obvezna garancija in prostovoljna garancija. Po vsebini sta popolnoma enaki, ločita se po pravnem temelju. Prva, obvezna (zakonska) garancija nastane na podlagi zakona, medtem ko druga, prostovoljna (pogodbena) garancija nastane z enostranskim pravnim poslom, in sicer z izdajo garancijskega lista.
Osrednja tema diplomske naloge so predvsem problemi, s katerimi se kupec srečuje pri uveljavljanju garancije, kot so na primer neizdan ali pomanjkljivo izdan garancijski list ter uveljavljanje garancije kakor tudi uveljavljanje garancije brez računa. Ključne besede: potrošniška pogodba, potrošnik, garancija za brezhibno delovanje stvari, listine garancije, garancijski list Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 2033; Prenosov: 248 Celotno besedilo (585,48 KB) |
5. Pojem pametne pogodbeAleksander Ahlin, 2018, diplomsko delo Opis: Pojem pametne pogodbe je odraz splošnega tehnološkega razvoja. Preko avtomatizacije z uporabo programske opreme se skuša racionalizirati pogodbena razmerja; tako v sklenitveni kot tudi v izpolnitveni fazi.
Pametne (pravne) pogodbe so pravne pogodbe ali elementi pravne pogodbe, ki so reprezentirane in izvedene s strani programske opreme. Posebna oblika sklenitve, na specifični digitalni platformi, vključuje programsko opremo v funkcionalni spekter pravne pogodbe in jo tako naredi 'pametno'.
Programsko opremo v okviru pametnih pogodb načeloma predstavlja digitalna platforma, zgrajena na podlagi tehnologije veriženja blokov ali sorodne tehnologije.
Tako opredeljena pametna pogodba odpira množico pravnih vprašanj z vidika samega poimenovanja, možnih zlorab, pravne definicije idr. V diplomski nalogi so obravnavana zlasti naslednja vprašanja: kam umestiti pametne pogodbe v okviru obligacijskega prava in prava varstva potrošnikov, kakšna je pravna narava pametnih pogodb, ali lahko pametne pogodbe podredimo obstoječim splošnim pravnim aktom pogodbenega prava ali pa moramo morda oblikovati nove.
Ugotovimo lahko, da gre pri pametnih pravnih pogodbah za poseben način sklenitve oz. izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki neposredno ni urejen v pozitivnopravni zakonodaji; lahko pa se pozitivnopravna zakonodaja skupaj s pravno dogmatiko na tem področju uporablja pri presoji veljavnosti pametnih pogodb kot tudi glede nastalih pravnih učinkov. Ključne besede: pametna pogodba, smart contract, tehnologija veriženja blokov, avtomatizacija, samoizvršljivost, začetna ponudba žetonov, kripto žeton, kripto valuta Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 4058; Prenosov: 276 Celotno besedilo (449,10 KB) |
6. Problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika "afere Volkswagen"Žan Peče, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je obravnavana problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika afere Volkswagen (Dieselgate), v kateri je bilo odkrito, da so v koncernu Volkswagen v svoja vozila nameščali skrito programsko opremo, ki je prirejala podatke o vrednosti izpušnih plinov v času testiranja vozil.
V diplomski nalogi so predstavljeni jamčevalni zahtevki, katere imajo zaradi ugotovljene napake na vozilu na voljo potrošniki.
Predstavljene so predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek, tiste predpostavke, ki se v navedeni zadevi kažejo kot problematične, pa so podrobneje analizirane.
Predstavljena je tudi relevantna tuja sodna praksa. Ključne besede: afera Volkswagen, Dieselgate, jamčevalni zahtevki, stvarne napake, odprava napake, pravice potrošnika Objavljeno v DKUM: 15.09.2017; Ogledov: 2093; Prenosov: 217 Celotno besedilo (676,86 KB) |
7. Primer Robinson v. R. J. Reynolds v ameriškem pravu in primerjalna analiza z vidika slovenskega odškodninskega pravaMatic Kocjančič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja odškodnine, v katere je vključen tudi kaznovalni element. Ker so značilnejše za anglosaški pravni sistem, precejšen del diplomskega dela temelji na tuji literaturi in predvsem bogati sodni praksi, na podlagi katere razlaga nastanek, razvoj in trenutne probleme kaznovalnih odškodnin v ameriškem pravu.
Vzporedno predstavlja tudi slovensko obligacijsko pravo, v katerem poizkuša najti podobnosti in možnosti priznavanja kaznovalne funkcije odškodnin po pravilih civilnega prava. Kasneje predstavi par slovenskih primerov, v katerih je sodišče odškodnini pripisalo kaznovalno funkcijo.
Na podlagi teh predstavitev pojmovanja in ureditve kaznovalnih odškodnin diplomsko delo primerjalno pravno analizira primer Robinson v. R. J. Reynolds iz ameriškega prava. Izpostavi temeljne probleme primera in na podlagi njihovih rešitvah utemelji razloge pritožbenega sodišča za izrečeno končno sodbo. Pri vsaki analizi problema in rešitve, predstavi tudi potencialne vzporednice s slovenskim pravom in možnosti, ki bi jih imela stranka, v kolikor bi se znašla v podobni situaciji, vendar pred slovenskim sodiščem. Ključne besede: odškodnina, kaznovalna odškodnina, Robinson v. R. J. Reynolds, anglosaški pravni red, analiza sodne prakse, kaznovalna funkcija civilnega prava Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1397; Prenosov: 112 Celotno besedilo (498,50 KB) |
8. Pogodba o zdravljenjuAmadej Čater, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je obravnavana pogodba o zdravljenju. Pogodba o zdravljenju je inominatna pogodba obligacijskega prava, ki v pravnih virih Republike Slovenije ni neposredno urejena. Gre za dvostransko oz. bilateralno sinalgmatično pogodbo, ki je lahko odplačna ali neodplačna. Stranki pogodbe sta zdravnik in pacient, kjer prvi s svojim znanjem in strokovnimi metodami skuša ozdraviti drugega ali pa mu nudi določeno medicinsko storitev. Skleneta jo lahko izrecno, s podpisom pogodbe o zdravljenju, ali pa nastane kot tiha pogodba s konkludentnim ravnanjem strank. Obe stranki imata po pogodbi o zdravljenju določene obveznosti, vendar pa je njuno pogodbeno razmerje vselej asimetrično, saj ima zdravnik veliko več obveznosti kot pacient. Pogodba o zdravljenju je po pravni naravi navadno kvalificirana kot mandatna pogodba, saj zdravnik ne garantira uspešnega zdravljenja, zato govorimo o obligaciji prizadevanja. Zdravnik si prizadeva ozdraviti pacienta, da pa bi to dosegel, uporablja metode medicinske znanosti ter medicinsko opremo. Vendar pa v določenih primerih lahko zasledimo tudi elemente podjemne pogodbe, kadar zdravnik jamči za končni uspeh. V teh primerih gre za ti. obligacijo rezultata. Tovrstni primeri so ponavadi lepotne operacije, storitve protetike, laboratorijske preiskave, genske raziskave, ipd.
Obravnavane obveznosti zdravnika po pogodbi o zdravljenju so pojasnilna dolžnost, obveznost zdravnika, da izvrši pregled ter postavi diagnozo, opravi zdravljenje osebno, zdravi pacienta ter postopa po pravilih medicinske stroke. Ter obveznosti pacienta, da plača zdravniku za zdravljenje ter sodeluje z zdravnikom. Ključne besede: pogodba o zdravljenju, pravna narava, medicinsko pravo, obveznosti zdravnika, obveznosti pacienta, mandatna pogodba, podjemna pogodba, obligacija rezultata, obligacija prizadevanja Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2701; Prenosov: 363 Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. ZAKONSKE OMEJITVE UPRAVIČENJ ZAKONITIH ZASTOPNIKOV IN NJIHOVI UČINKI NA PRAVNE POSLEMiha Lubej, 2016, diplomsko delo Opis: Zakoniti zastopniki so osebe, katerih upravičenje za zastopanje temelji neposredno na podlagi zakona ali drugega pravnega akta v skladu z zakonom. Slednji so tudi korporacijski zastopniki, ki so nujen organ pravne osebe, kajti same kot umetne tvorbe ne morejo na enak način kot fizične osebe izjavljati in oblikovati volje, iz česa izhaja, da so poslovno sposobne samo po svojih organih. Voljo pravne osebe tako v pravnem prometu oblikujejo in izjavljajo njeni korporacijski zastopniki. Upravičenja za zastopanje korporacijskih zastopnikov načeloma ne morejo biti omejena in lahko samostojno opravljajo vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost pravne osebe prav tako pa posamezne notranje (oz. statutarne) omejitve upravičenj ne posegajo v pravne učinke poslov s tretjimi osebami. Obstajajo pa primeri kadar zakon, ki ureja gospodarske subjekte, kot tudi posamezna področna zakonodaja (npr. Zakon o zavodih), s posameznimi določbami izrecno omejujejo njihova upravičenja (t.i. zakonske omejitve), s tem, da njihove odločitve vežejo na soglasje drugih organov. Neupoštevanje teh omejitev s strani korporacijskih zastopnikov ima učinke ne samo v notranjem razmerju med posameznimi organi pravne osebe, temveč posega tudi v zunanjo razmerje oz. razmerje s tretjimi osebami. Iz tega sledi, da lahko takšne pravne posle, ki jih je korporacijski zastopnik sklenil s tretjimi, zaradi neupoštevanja oz. kršitve zakonskih omejitev, zadenejo sankcije neveljavnosti ali neučinkovitosti. Ključne besede: zastopanje, zakoniti zastopniki, korporacijski zastopnik, omejitve, neveljavnost, neučinkovitost Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1791; Prenosov: 222 Celotno besedilo (858,83 KB) |
10. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI KRŠITVE PRAVICE DO ZASEBNOSTI ZARADI OBJAVE VIDEOPOSNETKOVMatej Kop, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pravice do zasebnosti v povezavi z objavo videoposnetkov. V uvodnih poglavjih je predstavljena vsebina pravice do zasebnosti, in sicer za različna področja življenja in za različne kategorije oseb. Na podlagi obravnave predpostavk odškodninske obveznosti so predstavljene ugotovitve, kateri posegi v zasebnost so upravičeni in kateri ne. V nalogi so opredeljene tudi posledice kršitve pravice do zasebnosti, v pojavni obliki nepremoženjske škode, ki lahko pomenijo odškodninsko odgovornost za nastalo škodo. V primeru neupravičene pridobitve pa ima imetnik pravice na voljo tudi vrnitvene zahtevke. V nalogi je predstavljena tudi problematika določitve višine odškodnine in kaznovalnih odškodnin na tem področju. Ključne besede: Pravica do zasebnosti, objava videoposnetkov, javni interes, nepremoženjska škoda, kaznovalna odškodnina. Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2086; Prenosov: 195 Celotno besedilo (798,69 KB) |