| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OPTIMIRANJE BIOPROCESNIH POGOJEV IN PARAMETERIZACIJA RASTNE KRIVULJE GOJENJA PROBIOTIČNE BIOPOPULACIJE V EKOLOŠKO PRIDELANEM MLEKU
Klavdija Leskovar, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaženost okolja je pripeljala tako daleč, da je v sodobni družbi moč zaslediti povečano povpraševanje po bio-izdelkih in izdelkih, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. V to skupino živil sodijo tudi probiotiki in prebiotiki. Kot probiotik z zdravilnimi učinki se že stoletja uporablja kefir, ki ga najpogosteje pripravimo iz polnomastnega kravjega mleka. V diplomskem delu pa smo se osredotočili na tradicionalno gojenje kefirnih zrn v bio-mleku. S Taguchijevo metodo načrtovanja eksperimentov smo določili optimalne vrednosti procesnih parametrov (temperaturo, vrtilno frekvenco mešala, masno koncentracijo kefirnih zrn) in sestavo fermentacijskega medija, pri katerih smo dobili najvišjo dnevno prirast mase kefirnih zrn, tradicionalno gojenih v bio-mleku. Poleg tega smo z grafično in statistično analizo ANOVA določili relativne vplive procesnih parametrov glede na izbran optimizacijski kriterij. Z optimalnimi vrednostmi procesnih parametrov smo v nadaljevanju izvedli matematično modeliranje in bio-parameterizacijo rastne krivulje kefirnih zrn, gojenih v bio-mleku. Uporabili smo računalniški program SigmaPlot®10.0. V tretjem delu raziskav smo z ReactIRTMiC10 analiznim sistemom pri različnih sestavah fermentacijskega medija določili količino nastalega etanola v kefirju med 24 urno fermentacijo. Celotno serijo eksperimentov smo izvajali v avtomatiziranem laboratorijskem šaržnem reaktorju RC1 (reakcijski kalorimeter). Fermentacije so potekale 24 ur.
Ključne besede: kefirna zrna, optimiranje, procesni parametri, rastna krivulja, parameterizacija
Objavljeno: 24.08.2011; Ogledov: 1809; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
RAZŠIRJENOST UPORABE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE MED OSEBAMI S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU
Klavdija Leskovar, 2013, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osebe s težavami v duševne zdravju se težje socialno vključujejo, saj so pogosto deležni stigmatizacije s strani družbe. Sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) ponuja mnoge možnosti in priložnosti za večjo kakovost življenja osebam s težavami v duševnem zdravju, zaradi česar je bil namen diplomskega dela preučiti nivo uporabe IKT ter vpliv in potenciale pri obravnavi, rehabilitaciji in nato ponovnemu vključevanju oseb s težavami v duševnem zdravju v družbo. Metode: V sklopu izvedene raziskave smo razvili nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 30 anketnih vprašanj. Pri anketiranju je sodelovalo 100 anketirancev iz 16 enot organizacije Ozara Slovenija. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodologijo raziskovanja. V okviru kvantitativne raziskave smo s pomočjo programa IBM SPSS Statistic 19 izvedli analizo frekvenc, analizo srednjih vrednosti, križnih tabel, Hi-kvadrat test in Spearmanov test, v okviru kvalitativne analize pa smo izvedli integrativno vsebinsko analizo. Na podlagi rezultatov smo pripravili ustrezno interpretacijo skozi katero smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da osebe s težavami v duševnem zdravju sodobno IKT v veliki meri uporabljajo, in sicer prevladuje gledanje televizije (92 %), uporaba mobilnega telefona (89 %), poslušanje radia (83 %), uporaba računalnika (62 %), v najmanjši meri in sicer v 15 % pa anketirani uporabljajo prenosni multimedijski predvajalnik. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotovili obratno sorazmernost med pogostostjo uporabe računalnika in starostjo, kar pomeni, da starejši kot so ljudje, manj uporabljajo računalnik, ter mlajši kot so ljudje, bolj uporabljajo računalnik. Diskusija: Ljudem s težavami v duševnem zdravju predstavlja sodobna IKT pomembno sredstvo za prebiranje novic, prav tako pa tudi kot sredstvo za sporazumevanje s prijatelji in znanci. Raziskave so na področju uporabe IKT s strani oseb s težavami v duševnem zdravju nekoliko redkejše, vendar pa glede na dejstvo, da so prav rezultati naše raziskave pokazali pozitiven vpliv uporabe IKT bi bilo potrebno v prihodnosti več sredstev nameniti prav izvajanju raziskav na tem področju, primerne bi bile predvsem dodatne longitudinalne študije, ki bi se osredotočale predvsem na vpliv uporabe IKT preko neposrednega preučevanja indikatorjev kakovosti življenja.
Ključne besede: duševno zdravje, duševna bolezen, hospitalizacija, rehabilitacija, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT).
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1412; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

3.
Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva
Klavdija Leskovar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Besedo kakovost srečujemo na vsakem koraku, kakovost izvajanja zdravstvenih storitev pa je obširen pojem, ki ga je težko definirati ter podati pravo in edino definicijo, zaradi česar je bil namen magistrskega dela ugotoviti zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo. Namen: Ugotoviti zadovoljstvo pacientov s celostno obravnavo zdravstvenega tima, ki ga v tem primeru tvorita medicinska sestra in zdravnik. V okviru magistrskega dela je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu pacientov z zdravstvenimi storitvami v Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Raziskovalna metodologija: V okviru raziskave je bil razvit nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj. Uporabili smo kvalitativno in kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je vključevala 100 anketirancev – pacientov, hospitaliziranih na Kliniki za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da so pacienti z obravnavo s strani medicinskih sester in tudi zdravnikov zadovoljni, prav tako so zadovoljni s celostno obravnavo tima na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V 88,6 % so s celostno obravnavo zadovoljni, zgolj v 11,4 % so bili z obravnavo delno zadovoljni, nihče ni izbral odgovora, da z obravnavo niso bili zadovoljni. Diskusija in zaključek: Celostno gledano so pacienti, obravnavani na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zadovoljni z obravnavo.
Ključne besede: kakovost v zdravstvu, zadovoljstvo pacientov, zdravstvene storitve, merjenje kakovosti v zdravstvu.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 442; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici