| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD?
Klaudija Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD je sestavljeno iz dveh med seboj smiselno povezanih delov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na to, kaj sploh je ADHD, na značilnosti otrok s tovrstno motnjo in na to, kako pogosto se pojavlja. Opisali smo tudi, kako se ADHD kaže v posameznih razvojnih obdobjih. Izpostavili smo ukrepe, ki obstajajo za pomoč tem otrokom, in predstavili različne načine dela v razredu z njimi ter se ob koncu osredotočili na sam pomen inkluzije. V empiričnem delu smo anketirali učitelje razrednega pouka. Z rezultati smo želeli ugotoviti, ali imajo učitelji osnovna znanja o pojavu ADHD, ali znajo v grobem prepoznati otroke s tovrstno motnjo in ali obvladajo metode in načine dela s temi učenci. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da učitelji znajo prepoznati otroke z ADHD. Prav tako znajo uporabljati metode in oblike dela, ki so primerne za njih.
Ključne besede: učenci, učitelji, ADHD, prepoznavanje, razumevanje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1396; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (579,40 KB)

2.
Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Apače in podružnične Osnovne šole Stogovci
Klaudija Perko, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Apače in podružnične Osnovne šole Stogovci je sestavljeno iz treh med seboj smiselno povezanih delov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na vzgojo o prometu, na razvojne značilnosti otrok, na njihovo razumevanje prometa, na izobraževanje o prometu in seveda tudi na statistiko prometnih nesreč v Evropi, Sloveniji in v apaškem okolišu. V empiričnem delu smo anketirali učence od prvega do devetega razreda ter njihove starše in učitelje. Z rezultati smo želeli oceniti varnost oziroma nevarnost šolskih poti. V praktičnem delu smo se osredotočili na predvidena nevarna mesta in predvsem na avtobusna postajališča ter na podlagi dobljenih rezultatov ob koncu izdelali tudi prometno-varnostni načrt. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da obstajajo nekatera potencialno nevarna mesta. Ugotovili smo tudi, da je avtobusnim postajališčem treba dati poseben poudarek, saj so le-ta po večini brez čakališč, nevarno pa je tudi ustavljanje avtobusa ali šolskega kombija na cestišču. Prav tako smo ugotovili, da bankine ob glavnih cestah niso urejene, kakor tudi ne pločniki in kolesarske steze.
Ključne besede: prometno-varnostni načrt, varnost otrok, osnovna šola, prometna vzgoja, avtobusne postaje
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1178; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (15,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici