| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICA ZAPORNIKOV DO DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Klara Tršan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika prestajanja kazni zapora z vidika zapornikov, njihovih partnerjev, otrok in ostalih družinskih članov. Poudarek je na pravici do družine. Tekom pisanja diplomske naloge sem pojem oz. obseg pravice do družine razširjala. Tako sem poleg pravice do stikov z družino, ki jo obsojenci že imajo, in jih uresničujejo preko obiskov, telefonskih pogovorov in prostih izhodov, v to naslovno pravico zajela tudi željo po družini, po otroku. V diplomski nalogi sem najprej predstavila kazen zapora in namen tovrstne kazni, nato pravice zapornikov in pravne akti, ki jih urejajo. Izpostavila pa sem predvsem obsojenke in otroke, ki z njimi odraščajo v zaporu, prav tako družine, ki zunaj, pogosto v še večji stiskah, prestajajo »kazen«, ki je niso zagrešile. Te skupine ljudi sem izpostavila, ker premalokrat pomislimo, da kazen zapora vpliva tudi na njih oz. vpliva drugače, kot na moške zapornike, ki predstavljajo večinski del. Osredotočila sem se na zapornice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, saj je število ženskih obsojenk iz leta v leto višje, razmere v zavodu pa se ne spreminjajo.
Ključne besede: kazenski zavodi, izvrševanje kazni, obsojenke, družina in otroci, obiski zakoncev in družine, spolni stiki
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 452; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (858,19 KB)

2.
Registrska neposestna zastavna pravica na komunikacijskem omrežju kot sredstvo zavarovanja plačil
Klara Tršan, 2018, magistrsko delo

Opis: Neposestna zastavna pravica na premičnini pomeni pravico zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Poznamo dve modaliteti neposestne zastavne pravice, in sicer »navadno« in registrsko neposestno zastavno pravico. Navadna neposestna zastavna pravica nastane že s sklenitvijo sporazuma o nastanku zastavne pravice, za nastanek registrske neposestne zastavne pravice pa je potreben še vpis v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Nastanek registrske neposestne zastavne pravice je povezan z ureditvijo v številnih zakonih in podzakonskih predpisih. Kljub jasnim predpisom pa so se pojavile dileme o učinkih in smislu vpisa zastavne pravice v javni register ter drugih pogojih za nastanek registrske zastavne pravice, konkretno na telekomunikacijskih omrežjih. Sodna praksa je na tem področju še dokaj skopa, vendar je na določena pomembna stvarnopravna vprašanja že odgovorila. V magistrskem delu se ukvarjam predvsem z vprašanjem ureditve in nastanka registrske neposestne zastavne pravice ter s pravno opredelitvijo telekomunikacijskega omrežja kot opreme.
Ključne besede: Superficies solo cedit, povezanost zemljišča in objekta, gospodarska javna infrastruktura, premičnina, pritiklina, oprema, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, enotna identifikacijska številka premičnin, služnost v javno korist
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 364; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (574,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici