Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen študije je bil ugotoviti protimikrobno učinkovitost hitozanskih nanodelcev v primerjavi s hitozansko raztopino in sled temu njihovo učinkovito rabo na medicinskih tekstilnih materialih.
Ključne besede: chitosan, nanoparticles, antimicrobial activity, coatings, medical textile materials
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (903,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: To diplomsko delo se nanaša na vprašanja zaupnosti, s katerimi se srečujejo računovodski strokovnjaki, oz. računovodje pri delu od doma. Naš cilj pri raziskavi je ugotoviti, ali se z delom od doma krši načelo zaupnosti, poleg tega pa tudi identificirati in analizirati specifične izzive, povezane z zagotavljanjem varnosti podatkov in ohranjanja zaupnosti v delovnem okolju na daljavo, ki je postalo še posebej aktualno v luči pandemije COVID-19. Načelo zaupnosti smo obravnavali po Kodeksu etike za računovodske strokovnjake. Za dosego zastavljenega cilja smo izvedli raziskovalno metodo, ki vključuje poglobljene intervjuje z računovodji, ki imajo izkušnje na področju dela od doma. Na ta način smo opravili pregled obstoječih praks in smernic za varovanje podatkov. Intervjuji so nam omogočili tudi vpogled v izkušnje intervjuvancev ter razkrili, s kakšnimi težavami in skrbmi se srečujejo pri zagotavljanju zaupnosti v domačem okolju. Delo od doma prinaša mnoge prednosti, kot so večja fleksibilnost in učinkovitost, vendar so ugotovitve raziskave opozorile tudi na znatna tveganja glede varnosti podatkov. Diplomsko delo predpostavlja tudi pomembnost uvedbe celovitih kibernetskih ukrepov za uspešno obvladovanje teh tveganj, vključno z naprednimi tehnološkimi rešitvami, kot so šifriranje podatkov, uporaba VPN-jev, redno posodabljanje programske opreme in izvajanje varnostnih pregledov. Dodamo lahko kontinuirano izobraževanje in usposabljanje računovodij glede najboljših praks varovanja podatkov ter vzpostavitev jasnih in strogih politik za delo računovodij od doma. Ta perspektiva na delo od doma je ključnega pomena za podjetja, ki dovoljujejo svojim zaposlenim ugodnost dela od doma in hkrati prilagajajo svoje delovne pogoje sodobnejšim pristopom, vendar se hkrati prizadevajo ohraniti visoko raven zaupnosti podatkov. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da uvedba omenjenih ukrepov lahko pripomore k zmanjšanju tveganja, povezanega z delom na daljavo. Hkrati pa se omogoči tudi učinkovita in varna izvedba delovnih obveznosti tudi izven tradicionalnega pisarniškega okolja.
Ključne besede: zaupnost, delo na daljavo, računovodje, varnost podatkov, Kodeks etike za računovodske strokovnjake
Objavljeno v DKUM: 25.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Uvod: Opolnomočenje pacientov je ključni vidik sodobnega zdravstvenega varstva, katerega namen je povečati nadzor pacientov nad lastnim zdravjem in odločitvami o zdravstveni negi. Namen zaključnega dela je bil s pregledom znanstvene literature raziskati strategije medicinske sestre za opolnomočenje pacienta. Metode dela: Izvedli smo pregled literature na sistematični način, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CHINAL) ter Sage Journals. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Sintezo vsebine smo predstavili z vsebinsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 raziskav, s pomočjo katerih smo identificirali strategije in pristope za opolnomočenje pacientov, ki potekajo v obliki skupinskega dela in/ali individualnega pristopa. Individualizirano izobraževanje prednjači glede na učinek pri pacientu, a zahteva od zdravstvenega delavca veliko ustvarjalnosti in inovativnost pri uporabi različnih izobraževalnih tehnik. Razprava in zaključek: Naše ugotovitve kažejo, da lahko prilagojeno izobraževanje pacientov in integracija tehnologije v oskrbo pacientov znatno opolnomoči paciente. Izvajalci zdravstvenih storitev bi morali razmisliti o sprejetju teh strategij za izboljšanje rezultatov zdravljenja pacientov. Prihodnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke strategij opolnomočenja na zdravje pacientov.
Ključne besede: zdravstvena nega, opolnomočenje, strategije, intervencija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Diplomsko delo raziskuje in primerja etične pritiske, s katerimi se soočajo zaposleni v računovodskih servisih v Sloveniji in Makedoniji. V uvodu je poudarek na pomembnosti etike v računovodskem poklicu, kjer je v ospredju potreba po visokih standardih integritete, natančnosti in zaupnosti pri delu z občutljivimi finančnimi informacijami. Diplomsko delo izpostavlja, da lahko etični pritiski prihajajo iz različnih virov, kot so stranke, uprave podjetij ali sodelavci, ki lahko poskušajo vplivati na izboljšanje finančnega stanja podjetja. Raziskava je zasnovana na kvalitativni in kvantitativni metodologiji, kjer so anketirani računovodje iz Slovenije in Makedonije. Cilj je bil preučiti razlike v etičnih pritiskih med državama in ugotoviti, ali se računovodje v obeh državah soočajo z enakimi pritiski. Diplomsko delo vključuje pregled relevantne literature, opis metodologije raziskave ter analizo rezultatov anket. Glavni izzivi, s katerimi se soočajo računovodje, vključujejo pritiske za zavajajoče računovodsko poročanje, kršenje zaupnosti ter manipulacijo finančnih podatkov. Raziskava ugotavlja, da so etični pritiski prisotni v obeh državah, vendar pa je njihova narava in intenzivnost odvisna od specifičnih okoliščin med Slovenijo in Makedonijo.
Ključne besede: računovodstvo, etika, etika v računovodstvu, računovodje, etični pritiski, etični kodeksi
Objavljeno v DKUM: 21.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (989,30 KB)

Opis: V zadnjih nekaj letih ima velik vpliv na zunanje revidiranje umetna inteligenca, ki strmi k temu, da lahko revizorjem olajša določena ponavljajoča se dela in jim omogoča, da se ti lahko posvetijo nalogam, ki prinašajo dodano vrednost zunanji reviziji. V tem magistrskem delu je predstavljena uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranju skozi do sedaj objavljeno literaturo, opravljena pa je tudi raziskava o dejanskem poznavanju in uporabi umetne inteligence v zunanji reviziji računovodskih izkazov v Sloveniji. Naloga podrobneje obravnava tehnologije umetne inteligence, analitiko masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov in robotsko avtomatizacijo procesov. V teoretičnem delu smo opredelili zunanjo revizijo in umetno inteligenco ter kronološko predstavili njun razvoj. Predstavljene so tehnologije umetne inteligence, njihova dosedanja uporaba ter morebitne prednosti in pomanjkljivosti vključitve posamezne tehnologije umetne inteligence v revizijski proces. Ugotavljamo, da bi vključitev tehnologij umetne inteligence pripomogla predvsem k večji učinkovitosti in h kakovosti zunanje revizije, k zmanjšanju in avtomatizaciji ponavljajočih se revizijskih nalog, hitrejšemu pregledu in obdelavi podatkov, možnostim testiranja celotne populacije in nenazadnje bi lahko omogočila neprekinjeno revizijo. Uporaba umetne inteligence v reviziji bo za revizorja pomenila pridobitev novega znanja in spretnosti ter dodatna izobraževanja. Na drugi strani pa vključitev tehnologij umetne inteligence prinaša skrb za višje stroške revizije, zaupnosti informacij in varnosti pred kibernetskimi napadi ter pomanjkanje pripravljenosti infrastrukture. V praktičnem delu magistrskega dela je prikazan postopek zbiranja podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika. Z opisno statistično analizo predstavimo pridobljene rezultate vprašanj, ki so bila obdelana s programskim orodjem IBM SPSS. Za ugotavljanje razlik med spremenljivkama spol in zaposlenost anketirancev uporabimo t-test ter za spremenljivko starost anketirancev statistični test ANOVA. Uporabljeni testi pokažejo, da ni statistično značilnih razlik med demografskimi spremenljivkami: spol, starost in zaposlenost anketirancev. Na podlagi povprečnih vrednostih spremenljivk ugotavljamo določene razlike med demografskimi spremenljivkami, ki so v nalogi grafično prikazane. Na podlagi analize podatkov ugotavljamo, da anketirani revizorji v Sloveniji pri svojem delu že uporabljajo umetno inteligenco, ampak velika večina ne uporablja tehnologij, ki so podrobneje predstavljene v tem magistrskem delu. Tehnologija, ki jo revizorji največ uporabljajo, je analitika masovnih podatkov. Revizorji, anketirani v raziskavi, ki so zaposleni v revizijskih družbah Big 4, uporabljajo tehnologije umetne inteligence v povprečju nekoliko več kot revizorji, ki so zaposleni v drugih revizijskih družbah v Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da anketirani revizorji nimajo visokega strokovnega znanja o tehnologijah umetne inteligence. Analitika masovnih podatkov je tehnologija, o kateri imajo revizorji največ strokovnega znanja v primerjavi z ostalimi tehnologijami. Rezultati raziskave pokažejo, da so revizorji pričeli z uporabo umetne inteligence zaradi prihranka časa, večje učinkovitosti in hitrejše analize podatkov. Ugotavljamo, da lahko revizorji s pomočjo rešitev umetne inteligence obdelajo več podatkov, kot jih lahko obdelajo brez uporabe umetne inteligence. Uporaba umetne inteligence omogoča revizorjem, da se čas revidiranja skrajša, čeprav je kar nekaj anketiranih mnenja, da čas revidiranja ostaja enak. Anketirani revizorji so mnenja, da bo umetna inteligenca v prihodnosti spremenila poklic zunanjega revizorja. Predvsem se bodo zmanjšala rutinska dela, proces pa bo v veliki meri avtomatiziran in dela bodo opravljena veliko hitreje.
Ključne besede: zunanja revizija, umetna inteligenca, analitika masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov, robotska avtomatizacija procesov
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,81 MB)