Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skozi magistrsko delo spoznamo in analiziramo delovno mesto specialista za upravljanje s človeškimi viri ter pripravimo ustrezen kompetenčni profil. Nenazadnje izbrano delovno mesto neposredno sovpada s smerjo študija, v sklopu katerega je delo nastalo. V magistrski nalogi predstavljamo, kako pomembne so kompetence v organizaciji, kako pomembno je njihovo prepoznavanje, ugotavljanje in vključevanje v delovni proces. Želeli smo poudariti, da so prav zaposleni skupaj s svojimi lastnostmi, sposobnostmi in znanjem največje bogastvo organizacije. Vsako podjetje se mora tega bogastva zavedati, saj je od tega odvisen uspeh organizacije in uspešnost doseganja ciljev. Namen raziskovalnega dela je bil izbrani organizaciji ponuditi rešitev na področju kompetenčnih modelov za izbrana delovna mesta. Glavni cilji raziskovalnega dela so bili določitev in analiza kompetenc specialista za upravljanje s človeškimi viri ter izdelan seznam kompetenc z opisi in stopnjami zahtevnosti. Rezultat raziskovalnega dela je izdelan kompetenčni profil specialista za upravljanje s človeškimi viri v izbrani organizaciji, ki vsebuje urejen seznam vseh kompetenc s posameznimi opisi. Cilj naloge smo dosegli s kombinacijo različnih metod, in sicer fokusne skupine, intervjuja, skupinske povratne analize ter vprašalnikov, katerih rezultate smo statistično obdelali. S pomočjo fokusne skupine smo oblikovali hipotetični model kompetenc za delovno mesto specialista, na osnovi katerega smo oblikovali dva vprašalnika, ki so ju izpolnjevali zaposleni v organizaciji in študenti na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju v programu Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov. Z rezultati anketnih vprašalnikov smo dobili posamične in tudi skupne rezultate ocen pomembnosti kompetenc ter predloge za dopolnitev kompetenčnega modela, ki smo postavili s pomočjo fokusne skupine. Primerjali smo povprečne ocene kompetenc med zaposlenimi in študenti ter prikazali pomembnost razlik pri ocenjevanju pomembnosti kompetenc. Z raziskavo smo želeli poudariti pomen prepoznavanja in določanja kompetenc za posamezna delovna mesta ter pomen učinkov uporabe kompetenc v delovnem procesu. S pomočjo ugotovitev smo na koncu izdelali kompetenčni profil in podali morebitne predloge prihodnje obdelave.
Ključne besede: Kompetence, kompetenčni model, specialist za upravljanje s človeškimi viri.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1518; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Hrup kot okoljski problem pridobiva vedno večjo pomembnost predvsem v delovnem okolju. V našem primeru to okolje predstavljajo predavalnice, v katerih študenti, ki so bili osrednja populacija naše raziskave, preživijo veliko svojega časa. V diplomskem delu raziskujemo, kolikšna je raven hrupa v študijskih prostorih in kakšen je njegov vpliv na zaznavanje in osredotočenost študentov. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se poglobili v zvok in hrup, opredelili ti dve fizikalni lastnosti, opisali vpliv hrupa na človeka in se osredotočili na to težavo v bivalnih in delovnih prostorih ter v šolskem okolju. V empirični del smo zajeli metodo merjenja hrupa z merilnikom ravni hrupa in anketni vprašalnik, s katerim smo spoznali subjektivna mnenja študentov. V predavalnici na fakulteti smo simulirali situacijo, ki je bila podobna izvajanju izpita, in vanjo vključili sedem motečih dogodkov, razdeljenih v naslednje sklope: hoja profesorja do študenta, šepetanje med študenti in obračanje telesa, odhajanje študentov iz predavalnice, hrup pred predavalnico, zvonjenje ter vibriranje mobilnega telefona, obračanje listov papirja in hrup, ki ga povzroča diaprojektor. V vsakem od naštetih sklopov smo izmerili raven hrupa, študenti pa so v anketnem vprašalniku podali svoje mnenje o tem, koliko jih je posamezen hrupni dogodek motil in koliko je vplival na njihovo zbranost, ter označili mesto v predavalnici, kjer so se v tistem trenutku nahajali. Rezultati so pokazali, da študente najbolj moti zvok, ki dosega ekvivalentno raven hrupa med 41 in 57 dB (A). S statistično metodo smo dokazali, da študente, ki so sedeli v desni polovici predavalnice, hrup bolj moti kot tiste, ki so sedeli v levi polovici, vendar statistično razlike niso tako zelo pomembne. Pri iskanju odgovora na vprašanje, “ali hrup vpliva na zbranost študentov”, smo prišli do sklepa, da moteči dejavnik malo vpliva oziroma delno vpliva na osredotočenost študentov pri njihovem delu. Anketiranci so ocenili, da jih je najbolj motil dogodek, ko so študenti odhajali iz predavalnice, prav tako pa je to najbolj zmotilo njihovo zbranost. Raziskava torej kaže, da je v predavalnici na fakulteti prisoten hrup, ki lahko predstavlja veliko težavo pri pedagoški dejavnosti, posledice pa se izražajo v zmanjšani osredotočenosti študentov, ki onemogoča uspešno delo.
Ključne besede: Hrup, študenti, osredotočenost, pedagoška dejavnost
Objavljeno v DKUM: 09.11.2011; Ogledov: 2008; Prenosov: 220
Celotno besedilo (2,00 MB)