1. |
2. Stigma in diskriminacija pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami : magistrsko deloKatja Zemljič, 2022, magistrsko delo Opis: Obstaja več vrst diskriminacije, med najbolj znanimi so diskriminacije na podlagi spola, starosti, rase itd. Z vsemi prej omenjenimi se prekriva kategorija, ki zajema posebne potrebe. Te so lahko vidne ali nevidne, kar otežuje njihovo klasifikacijo, vendar ne glede na njihovo vidnost osebe s posebnimi potrebami občutijo diskriminacijo v različnih okoljih in situacijah. Kot primer diskriminacij bi izpostavili mikroagresije, kjer gre za dejanja in vedenja, ki so mišljena dobronamerno, vendar so lahko diskriminatorna (npr. pretirana pomoč). Cilj obstoječega dela je proučiti diskriminacijo in stigmo pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami ter ugotoviti, ali obstajajo razlike. V vzorcu je bilo 106 oseb, od tega 20 oseb z vidno in 86 oseb z nevidno posebno potrebo. V vprašalniku smo preverjali občutke mikroagresij in avtostigme ter izkušnje diskriminacije. Ugotovili smo, da osebe z nevidnimi posebnimi potrebami doživljajo več diskriminacije kot osebe z vidnimi posebnimi potrebami. Prav tako smo odkrili primere mikroagresij ter tudi primerjali okolja glede na količino diskriminacije – največ diskriminacije so udeleženci doživljali v delovnem okolju. Razlik med spoloma in v količini mikroagresij ter povezave med avtostigmo in razkritjem nismo potrdili. Najbolj verjetna razlaga za zavrnitev hipotez je predvsem vzorec ter tudi okolje in vpliv pandemije ter morda tudi pojmovanje posebnih potreb. Kljub pomanjkljivostim raziskave smo odkrili, da je diskriminacija prisotna in bi bilo proti njej treba ukrepati predvsem preko izobraževanja oseb v javnih sistemih (šolstvu, zdravstvu itd.), saj do diskriminacije največkrat prihaja zaradi nezavedanja lastnih predsodkov ter pomanjkanja izobrazbe.
Ključne besede: posebne potrebe, stigma, diskriminacija, mikroagresije
Objavljeno v DKUM: 23.05.2022; Ogledov: 1001; Prenosov: 163
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Povej mi, kako siHelena Cenc, Alja Drovenik, Urška Pliberšek, Tina Vollmeier, Kaja Vrščaj, Katja Zemljič, Nejc Zidar, Jan Perša, 2019, strokovna monografija Opis: Depresija je ena izmed najpogostejših bolezni duševnega zdravja ter postaja vedno pomembnejša v vsakdanjem življenju, saj se njena prevalenca povečuje. Monografija Povej mi, kako si predstavlja delo projektne skupine študentov Univerze v Mariboru, ki je depresijo proučevala s partnerjema projekta iz lokalne skupnosti Hoče-Slivnica. Cilj projekta je bil ozavestiti javnost o problematiki depresije in zmanjšati stigmatizacijo duševnih bolezni. V delu so zajeti medicinski, psihološki, sociološki, ekonomski in pravni vidiki depresije, ki so pomembni za zgodnje odkrivanje te bolezni in za spremembe v prihodnosti, ki lahko pripomorejo k manjši stigmatizaciji. Zajeti so primeri dobrih praks in predlogi za izboljšanje posameznikovega počutja. Najpomembnejši dejavnik v boju proti depresiji so medosebni odnosi in socialna podpora, zato je najmanj, kar lahko naredimo, da nekoga nagovorimo: Povej mi, kako si.
Ključne besede: depresija, ekonomija, zdravstvo, pravo, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 1355; Prenosov: 92
 Povezava na datoteko |
4. Energija grafaKatja Zemljič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema področje kemijske teorije grafov. Energija grafa je ena izmed invariant grafa, ki je povezana s fizikalno-kemijskimi lastnostmi obravnavanih molekul. Energijo grafa definiramo kot vsoto absolutnih vrednosti vseh lastnih vrednosti matrike sosednosti poljubnega grafa. V magistrskem delu si bomo ogledali kako izračunamo energijo poljubnega grafa, njegove spodnje in zgornje meje ter metode dokazovanja za primerjavo energij različnih družin grafov med seboj. Definirali bomo tudi molekulske grafa, ki so za nas pomembni, saj tako povežemo kemijske molekule z njimi pripadajočimi molekulskimi grafi, za katere lahko izračunamo energijo grafa z matematičnim pristopom.
V prvem delu je navedenih nekaj pomembnih definicij in izrekov iz področja teorije grafov in linearne algebre, ki jih potrebujemo v nadaljevanju. V drugem delu definiramo energijo grafa in spekter grafa. V tretjem delu sta opisani Hücklova molekularna orbitalna teorija in Coulsonova integralna formula. V četrtem delu navedemo sedem metod dokazovanja za izračun energije grafa, v petem delu pa navedemo spodnje in zgornje meje za nekatere družine grafov. V zadnjem delu je navedena kemijska teorija grafov in definicije molekulskih grafov.
Ključne besede: Energija grafa, molekulski graf, matrika sosednosti, karakteristični polinom grafa, spekter grafa, Hücklova molekularna orbitalna teorija, Coulsonova integralna formula, metode dokazovanja.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1418; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,27 MB) |
