| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in validacija modificirane Bi-Sn elektrode
Katja Vodopivec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo delne validacije elektroanalizne metode z in situ modificirano bizmut-kositrovo elektrodo iz steklastega ogljika za analizo težkih kovin Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih. Analizo smo izvajali s tehniko square-wave anodne striping voltametrije (SWASV), reverzibilnost sistema pa smo preverili s pomočjo ciklične voltametrije (CV) za analizo kalijevega heksacianoferata. Pri validaciji smo izvedli določitev meje zaznavnosti (LOD) in meje določljivosti (LOQ) za 12 modificiranih Bi-Sn-elektrod iz steklastega ogljika z različnimi koncentracijskimi sestavami Bi(III) in Sn(II). Kasneje smo določili območja linearnosti za Zn(II), Cd(II) in Pb(II) z uporabo vsake izmed dvanajstih elektrod posebej. Preverili smo točnost in ponovljivost elektrod s pomočjo t-testa in izračuna RSD. Ugotovljeno je bilo, da je najbolj optimalna elektroda tista, za katero smo pri njeni in situ pripravi uporabili 0,5 mg L–1 Bi(III) in Sn(II) v razmerju 0,4 : 0,6. S pomočjo te elektrode smo preučili vpliv interferenc na izbrane analite – Zn(II), Cd(II) in Pb(II) ter izmerili dva realna vzorca.
Ključne besede: elektrokemija, voltametrija, elektroda iz steklastega ogljika, Bi-Sn modificirana elektroda iz steklastega ogljika, validacija analizne metode
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1964; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

2.
Sinteza in karakterizacija Bi2WO6 nanodelcev
Katja Vodopivec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo nam prikazuje študijo ultrazvočne sinteze nanodelcev bizmutovega volframata Bi2WO6. Sintezo smo izvedli pod različnimi pH pogoji ter z različnimi reagenti za uravnavo pH. Uporabili smo raztopino natrijevega hidroksida in raztopino amoniaka. Ugotovili smo, da želenega produkta ne dobimo, če sintezo opravljamo v kislih pogojih, ali pa v zelo bazičnih – pH nad 12. Pri nevtralnem pH-ju so naš produkt nanodelci NaNO3. Želen rezultat dobimo le, če je raztopina uravnana na pH območje od 8 do 12, produkt pa mora biti sušen na 300 °C vsaj za eno uro. Dobljene nanodelce smo karakterizirali z meritvijo na rentgenskem praškovnem difraktometru, s pomočjo katerega smo jim tudi določili velikost. Nekaterim primerom smo nadalje naredili tudi termogravimetrično analizo. Ultrazvočna sinteza je hitra in učinkovita ter energijsko zelo varčna. Postaja vse prepoznavnejša metoda v znanstvenih krogih.
Ključne besede: ultrazvočna sinteza, nanodelci, bizmutov volframat, rentgenska praškovna difrakcija, vpliv pH
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1715; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici