SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki tveganja za prekomerno prehranjenost in debelost
Katja Tomanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Prekomerna telesna teža in debelost poslabšata kakovost življenja, povečujeta obolevnost in skrajšujeta življenje. Debelost in prekomerna telesna teža sta posledica delovanja različnih dejavnikov, kot so: delovanje genske zasnove - genetski dejavnikih, vedenjskih, okoljskih in drugih dejavnikov. Debelost je že dosegla razsežnost epidemije, tako v Evropi kot v drugih državah po svetu, zato na različnih ravneh zdravstvenega varstva, potekajo številni programi za obvladovanje telesne mase in ozaveščanje laične javnosti o resnosti problema. Debelost pa ni samo lepotni problem, ampak se dotika tudi številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki ogrožajo naše zdravje. Z debelostjo so povezane naslednje bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, različna rakava obolenja in številne druge. Preventivna skrb za zdravje je v boju pred debelostjo izrednega pomena - zdrav in uravnotežen način prehranjevanja, redna telesna aktivnost, obvladovanje stresa in poznavanje priporočil zdravega prehranjevanja. Zaradi sedečega načina življenja, prehitrega ritma življenja, tehnološkega napredka in stresnih situacij smo izpostavljeni pomanjkanju telesne aktivnosti, ki v veliki meri prispeva k preprečevanju prekomerne telesne teže in debelosti. Sodoben način prehranjevanja v veliki meri temelji na preobilno kalorični in premastni prehrani, ki vsebuje preveliko količino soli in sladkorjev.
Ključne besede: Prekomerna telesna teža, debelost, bolezen, prehrana, telesna dejavnost, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1421; Prenosov: 361
.pdf Polno besedilo (523,49 KB)

2.
Prepoznavanje nalog v zdravstveni negi in delovnih mest z ergonomskimi nevarnostmi
Katja Tomanič, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče. V magistrskem delu smo se osredotočili na prepoznavanje nalog v zdravstveni negi, povezanih z ergonomskimi nevarnostmi. Analizirali smo delo zaposlenih v negovalnem timu in njihovo znanje o ergonomiji. Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate raziskave smo pridobili z anketnimi vprašalniki. Raziskavo smo izvedli v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica in enota Poljčane, med 42 zaposlenimi v negovalnem timu. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotovili, da 69 % opravlja delo stoje, 31 % anketirancev delo opravlja menjaje (stoje, sede). 67 % zaposlenih dviguje bremena težja od 10 kg večkrat dnevno. Dvigovanje bremen zaposleni v 80 % največkrat opravljajo skupaj s sodelavci. 11 % delavcev si pomagaj z ergonomskimi pripomočki. Kar 95 % zaposlenih si pri negovanju ležečega pacienta pomaga z dvižno posteljo. 98 % zaposlenih meni, da pozna pravilno držo v sedečem položaju. Na vprašanje, ali anketiranci menijo, da pri sedečih opravilih pravilno sedijo, je 52 % anketirancev odgovorilo pritrdilno. Glavni vzrok za obremenitev na delovnem mestu je pomanjkanje kadra, za ta odgovor se je odločilo kar 64 % vprašanih. Sklep. Zaposleni v zdravstveni negi imajo težave z bolečinami v hrbtenici zaradi dvigovanja bremen in neupoštevanja ergonomskih načel, kar jim preprečuje pomanjkanje števila zaposlenih na posameznih oddelkih v kliničnem okolju in preveliko število pacientov. Na Fakulteti za zdravstvene vede UM je premalo ur namenjenih izobraževanju o ergonomiji in pomembnosti upoštevanja ergonomskih načel pri delu medicinske sestre. V zdravstveni negi največ anketiranih – 79 % meni, da je najzahtevnejše dvigovanje pacienta.
Ključne besede: ergonomija, ergonomske nevarnosti, zdravstvena nega
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 143; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici