| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PEDOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE ROGAŠKA SLATINA IN ODNOS DO SAMOOSKRBE
Katja Starček, 2015, magistrsko delo

Opis: Poznavanje razširjenosti prsti ter njihovih lastnosti postaja vse bolj pomembno, saj je samooskrba s prehransko varnostjo postala pomemben cilj zlasti lokalnih okolij. Leto 2015 je Mednarodno leto tal, zato smo se za to tematiko toliko bolj zanimali. Zaradi zgodovinske odvisnosti človeka od prsti se tudi danes krepi interes po poznavanju prsti predvsem zaradi želje po samooskrbi. Žal ugotavljamo, da je na nivoju občin malo zbranih podatkov o prsteh in da uporabnik skoraj ne more dobiti podatkov o razširjenosti prsti na svoji parceli. Obstajajo podatki o rabi zemljišč, o tipih prsti in njihovih naravnih značilnostih pa občine nimajo veliko podatkov. Podatki o prsteh so sicer objavljeni na spletnih straneh, vendar so za uporabnike preveč splošni in neuporabni na nivoju posamezne parcele. Dodaten problem je, da Slovenija nima svoje klasifikacije prsti in da uporabljamo FAO Unesco klasifikacijo, čeprav se vse bolj krepi uporaba World Reference Base for Soil Resources, v nadaljevanju WRB klasifikacije. Zato je bil cilj magistrskega dela raziskati dosegljivost podatkov o prsteh v občini Rogaška Slatina, prikazati pedogeografske značilnosti občine Rogaška Slatina po obeh klasifikacijah (FAO Unesco in WRB) ter presoditi njihovo uporabo. Zanimanje za prsti in odnos ljudi do samooskrbe, ki sta tesno povezana z razširjenostjo in lastnostmi prsti, smo preverili z anketnim vprašalnikom. Naše raziskovalno delo je temeljilo na ugotavljanju dosegljivosti podatkov o prsteh na primeru občine Rogaška Slatina ter na pregledu vseh dosegljivih podatkov o prsteh. Drugi del raziskave je zajemal pridobivanje podatkov o tipih prsti na osnovi terenskega dela ter že zbranih podatkov, pri čemer je prikazana metoda prepoznavanja prsti na terenu, ki jo lahko uporabljajo skoraj vse generacije. Sledila je klasifikacija prsti na podlagi analize različnih tipov prsti, ki smo jih povezali v FAO Unesco in WRB klasifikacijo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili rezultate o stanju samooskrbe v občini Rogaška Slatina leta 2015. Poleg interesa ljudi po poznavanju prsti smo se osredotočili na pomen samooskrbe glede na možnost samooskrbe, na načine, s katerimi se domačini oskrbujejo s hrano in načine, s katerimi bi se želeli oskrbovati v prihodnje, pri čemer smo uporabili in predstavili primere dobrih praks iz tujine; in sicer Sonnentor, Vulkanland in Noetovo barko (primeri samooskrbe in skrb za prsti ter rastline).
Ključne besede: Prsti, FAO Unesco klasifikacija, WRB klasifikacija, občina Rogaška Slatina, Mednarodno leto tal 2015, samooskrba.
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 1341; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

2.
UPORABA MOBILNIH NAPRAV V IZOBRAŽEVANJU
Katja Starček, 2016, magistrsko delo

Opis: Število uporabnikov mobilnih naprav se iz leta v leto povečuje. Med delovno aktivnim prebivalstvom redko najdemo koga, ki ne uporablja pametnega ali pa vsaj preprostega mobilnega telefona. Mobilna naprava danes nudi skoraj vse, kar nudi stacionarni računalnik. Lahko jo povežemo z internetom in uporabljamo številne aplikacije – programe. Nekatere aplikacije so že naložene ob nakupu, druge pa lahko naložimo v obliki brezplačnih ali plačljivih različic z uporabo mobilne trgovine. Uporaba mobilnih naprav se je v družbi močno razširila, uporabljajo jih že celo otroci. Ugotavljamo pa, da v osnovnih in srednjih šolah učitelji pogosto ne dovoljujejo uporabe mobilnih telefonov ali jo celo prepovedujejo zaradi motenja pedagoškega procesa in zlorabe zasebnosti (Koložvari, 2008). V magistrskem delu smo se osredotočili na uporabo mobilnih naprav v izobraževanju. Odgovorili smo na vprašanje, ali je uporaba mobilnih naprav v pedagoškem procesu za pomoč pri učenju s pomočjo hitrega dostopa do multimedijskih gradiv, ki pripomorejo k lažjemu dojemanju snovi in nazornejši predstavi učencev, smiselna. Ugotoviti smo želeli tudi, kdaj oziroma kako mobilne naprave uporabljati, in prikazati, kako njihova uporaba izboljša pedagoški proces ter kako vpliva na učence. Cilj magistrskega dela je ugotoviti prednosti in težave uporabe pametnih mobilnih telefonov v izobraževanju, identificirati dejavnike, ki povečujejo didaktično vrednost mobilnih naprav, in na podlagi zbranih podatkov, analiz in ugotovitev pripraviti predloge za učinkovito uporabo pametnih mobilnih telefonov in ostalih mobilnih naprav v izobraževanju.
Ključne besede: Pametni mobilni telefon, mobilna naprava, izobraževanje, mobilna aplikacija.
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 2758; Prenosov: 468
.pdf Celotno besedilo (999,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici