| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Algoritmi v pravu: določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa
Katja Piršič, 2019, magistrsko delo

Opis: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Ključne besede: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 523; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (912,96 KB)

2.
Izključitvena tožba - razmerje do drugih podobnih tožb
Katja Piršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Čut do sočloveka bi praviloma moral voditi v razumevanje in spoštovanje vseh oseb v naši bližnji okolici, ne glede na dandanašnjo multikulturno diverziteto. Vendar temu ni tako. Omenjena negativnost se velikokrat izkaže za resnično v medsosedskih odnosih, v katerih sosedje prek (sprva) bagatelnih ravnanj skušajo uveljaviti svojo voljo, ko pa temu ni tako, svoja ravnanja stopnjujejo. To je še posebej moteče v bližnjih življenjskih skupnostih, na primer v stanovanjskih blokih pod režimom etažne lastnine, kjer zaradi množice različnih dejavnikov (bližine stanovanjskih enot, deljenja uporabe skupnih delov stavbe, nenehne bližine sostanovalcev, delne izgube zasebnosti) praviloma prevladujejo strožja pravila kot v tipičnih ruralnih predelih Republike Slovenije. Eno izmed teh omogoča vložitev izključitvene tožbe, s katero je mogoče etažnemu lastniku zaradi njegovega prekomerno nadutega odnosa odvzeti lastninsko pravico, ki jo ima na posameznem delu izoblikovanega etažnega režima. Diplomsko delo se uvodoma dotakne razvoja etažne lastnine vse do njene današnje forme, nato pa poglobljeno razčleni zakonsko besedilo instituta izključitvene tožbe. V diplomski nalogi je tako pojasnjeno, kaj sploh izključitvena tožba je, kdaj in zoper koga jo je mogoče vložiti ter katere procesne in materialne predpostavke, ki jih zakon zgolj abstraktno navaja, s pomočjo sodne prakse in pridobljenih internih stanovanjskih aktov pa jih diplomsko delo konkretizira, morajo biti izpolnjene za njeno vložitev. Diplomsko delo v luči jurisprudence obravnava tudi vprašanje vložitve izključitvene tožbe v primeru dejanske etažne lastnine in procesne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov kot aktivno legitimirane stranke pravdnega postopka. V zvezi z obravnavanim institutom izključitvene tožbe je opravljena tudi primerjalno-pravna raziskava. Osrednji del vsebine diplomskega dela skuša odgovoriti na vprašanje, ali je izključitvena tožba zaradi posega v pravico do zasebne lastnine ukrep, sorazmeren zasledovanemu cilju. Iz tega razloga so argumentirani posamezni elementi testa legitimnosti in sorazmernosti (dopustnost, nujnost, primernost in sorazmernost v ožjem pomenu besede), v okviru nujnosti pa je ob zasledovanju podnaslova dela izvedena tudi primerjava izključitvene tožbe z drugimi ukrepi, kot so tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek in izterjava sredstev rezervnega sklada. Proti koncu diplomskega dela je predstavljen še pravilno izoblikovan tožbeni predlog in postopek prodaje nepremičnine v izvršbi, zaključek pa je namenjen grobemu orisu ugotovitev.
Ključne besede: Medsosedski odnosi, etažna lastnina, dejanska etažna lastnina, legitimacija, izključitvena tožba, ultima ratio ukrep, tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek, izterjava sredstev rezervnega sklada.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 909; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (385,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici