| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAZNIKI IN OBIČAJI NA SLOVENSKEM NEKOČ IN DANES
Katja Pintarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se srečamo z obravnavo praznikov in običajev, kot sestavnima deloma slovenske tradicije, saj predstavljata enega pomembnejših področij le-te. V slovenskem prostoru najdemo praznike, ki so prisotni povsod po svetu (božični, novoletni in velikonočni prazniki), izstopajo pa predvsem praznovanja, običaji, šege, navade in njihovi posamezni elementi (gregorjevo, jurjevo), ki jih ni mogoče zaslediti nikjer drugje po svetu in kažejo na pestrost in posebnost naše kulture. Vsi prazniki in običaji so skozi stoletja doživljali spremembe; nekatere smo že skorajda opustili, nekatere prevzeli iz drugih kultur, mnogim daje velik pomen in poudarek predvsem krščanstvo, spet drugi so nastali iz osnovnih človekovih potreb in se razvili v prave »domače« praznike (koline, trgatev), ki so priljubljeni pri vseh generacijah. Danes so praznovanja nekoliko drugačna kot so bila nekoč. Vedno več je javnih prireditev, ki so vezane na praznike in običaje, mnogi so postali vzrok za množično zapravljanje in za nepotrebna obdarovanja. Vsekakor pa so prazniki in običaji pomemben in nepogrešljiv del našega vsakdanjika in kulture, saj se preko njih zrcali odnos in pripadnost do našega kulturnega in naravnega sveta. Empirični del naloge zajema kvantitativno preučevanje (anketni vprašalnik) poznavanja in odnosa ljudi do praznikov in običajev danes. Anketni vprašalnik je bil izveden v letu 2005 in letu 2011 in se nanaša na ugotovitve in analizo o praznovanju ljudi, njihovem poznavanju in odnosu do praznikov, običajev in tradicije nasploh, zakaj so jim ti pomembni in kako bi jih bilo moč ohraniti v kar največji meri.
Ključne besede: prazniki, običaji, šege, navade, tradicija, praznovanja na Slovenskem
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 960; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
LUTKE V MESTNIH IN PODEŽELSKIH VRTCIH
Katja Pintarič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Lutke v mestih in podeželskih vrtcih je teoretičen del razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu, razlike med mestom in vasjo, sta opredeljena pojma mesto in vas, opisane so razlike med mestom in vasjo ter prednosti in slabosti življenja na podeželju. Drugi sklop zavzema igro z lutko in njen pomen (igra, opis pojma lutka, lutkovna igra, pomen lutke za otroka in vzgojitelja, načini uporabe lutk …). V tretjem sklopu pa je predstavljeno lutkovno gledališče nekoč in danes ter pomen lutkovnega gledališča za otroka. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševale so jih vzgojiteljice iz podeželskih in mestnih vrtcev). Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, kaj vzgojiteljice menijo o zastopanosti lutk v vrtcih, ali so lutke zastopane v obeh starostnih obdobjih, kako so lutke najpogosteje uporabljene v skupini, ali imajo lutkovni kotiček in katere lutke prevladujejo v njem, kakšne lutke prevladujejo v igralnici (ročno izdelane v vrtcu ali kupljene), katere vrste lutk vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo ter kaj menijo, katere lutke so otrokom najbližje in zakaj, ali otroci radi sodelujejo pri vodeni lutkovni dejavnosti, katere materiale uporabljajo pri izdelavi lutk, kaj vzgojiteljem osebno pomani lutka, koliko krat na leto si ogledajo profesionalne lutkovne predstave in kje.
Ključne besede: Otrok, igra, lutka, lutkovno gledališče
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1851; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Odnosi med trgom Ljutomer in njegovim lastnikom ob koncu 17. stoletja
Katja Pintarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Na ljutomerskem območju so do konca srednjega veka nastale tri gospoščine: gospostvo Ljutomer s sedežem na Dolnjem gradu (Oberluttenberg), gospostvo Branek s sedežem na Gornjem gradu in gospoščina dvorec Cven. Prvi dve sta se ob koncu 17. oziroma v začetku 18. stoletja združili v eno s sedežem na gradu Branek. Prav v tem času je nastal vir, ki je služil kot osnova diplomskega dela: Zapisnik gospoščine Branek za trg Ljutomer. Celoten zapisnik obsega leta od 1694 do 1759. Je izjemen vir za analizo odnosov med tedanjim lastnikom trga in trgom samim. Lastnik trga je bila gospoščina Branek oziroma njen zemljiški gospod, ki je s svojo močjo in oblastjo krojil delovanje le-tega kakor tudi življenje tržanov in preostalih podložnikov. V diplomskem delu je transliteriran in analiziran začetni del zapisnika za konec 17. stoletja, natančneje za leto 1694 in prvo polovico leta 1695. Zajema potrjevanja mandata trškega sveta in sodnika, sestavo novega sveta in raznolike prošnje le-tega, namenjene trškemu gospodarju. V zapisniku prav tako zasledimo potrjevanje cerkvenega prošta in drugih trških uradnikov, tožbe trga in podložnikov, naslovljene na gospoščino, obravnave prošenj za podelitev statusa tržana in še nekatere zadeve, o katerih je gospoščina vodila omenjeni zapisnik.
Ključne besede: trg Ljutomer, gospoščina Branek, gospoščina Ljutomer, 17. stoletje
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 2177; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

4.
DINAMIČNA ANALIZA RAZLIČNIH SISTEMOV VEČETAŽNIH LESENIH ZGRADB
Katja Pintarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dinamično analizo različnih sistemov večetažnih lesenih zgradb, in sicer okvirni sistem, malostenski panelni sistem in KLH sistem. Med posameznimi sistemi so izvedene primerjave nihajnih časov konstrukcije. Le te lahko določimo z izračunom po znanih postopkih iz dinamike konstrukcij ali s približnimi enačbami, ki jih navaja SIST EN 1998-1. Na podlagi teh rezultatov je določena velikost potresne sile, ki je razporejena po posameznih etažah. V okviru panelnega sistema z mavčno-vlaknastimi ploščami je določen tudi vpliv torzije na konstrukcijo, maksimalna obremenitev na panel in napetosti, ki nastanejo v plošči.
Ključne besede: lesene zgradbe, okvirni sistem, panelni sistem, KLH sistem, dinamična analiza, nihajni čas, potresna obtežba
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 3252; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici