| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ALERGIJA NA HRANO PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Katja Malajner, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Alergija na hrano pri predšolskem otroku smo v teoretičnem delu zbrali podatke o vrstah alergij na hrano. Spregovorili smo tudi o simptomih alergije na hrano, iskanju alergena, postopku diagnosticiranja in vrstah alergoloških testov. Osredotočili smo se na preprečevanje in zdravljenje alergije na hrano ter na pomen dojenja za preprečevanje nastanka alergij. Prav tako smo se dotaknili tudi vloge staršev in vzgojiteljev. V empiričnem delu so predstavljeni podatki raziskave, s katero smo ugotavljali odstotek predšolskih otrok s kakršno koli vrsto alergije na hrano, najpogostejši alergen in seznanjenost vzgojiteljev z vrstami alergij. Obdelani podatki so pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok, zaposlenih v mariborskih vrtcih. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da se kar v polovici oddelkov s predšolskimi otroki pojavlja vsaj en otrok z alergijo na hrano. Vzgojitelji so dobro seznanjeni z vrstami alergij na hrano in v večini znajo ustrezno ukrepati ob izbruhu alergije. Tudi sestavine, potrebne za pripravo obrokov za otroke z alergijo, priskrbijo vrtci sami.
Ključne besede: Predšolski otrok, alergija na hrano, preventiva, pomen dojenja, vloga staršev, vloga vzgojiteljev
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1947; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (772,34 KB)

2.
PRIPOMOČKI ZA POUK MATEMATIKE ZA SLEPE, SLABOVIDNE IN OTROKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Katja Malajner Cimperc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo izdelali tipne številke, namenjene njihovemu spoznavanju pri pouku matematike. Izdelane bodo tako, da jih bodo lahko uporabljali slepi in slabovidni otroci, vključeni v večinske šole, in tudi otroci z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v prilagojeno izobraževanje z znižanim izobrazbenim standardom. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnih izhodiščih so predstavljene značilnosti slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Opisane so tudi značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, značilnosti tipnega zaznavanja, pomen igre za učenje in učenje matematike. V prvem poglavju, namenjenemu slepim, slabovidnim in otrokom z okvaro vidne funkcije, je zapisana definicija omenjene skupine, podrobno so predstavljene tudi njene značilnosti. Opisani so pristopi pri obravnavi in izobraževanju slepih, slabovidnih in otrok z okvaro vidne funkcije. Naslednje poglavje obravnava razvojne in učne značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju. Nekaj je zapisano o izobraževanju in prilagoditvah pri pouku za otroke z motnjami v duševnem razvoju. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj osnovnih značilnosti zaznavanja, vloga čutil, tipno-kinestetični razvoj in razvijanje tipne zaznave. Prav tukaj je navedenih nekaj vaj za razvijanje tipa. Sledi poglavje, v katerem pišemo o pomenu igre za učenje, o usmerjeni igri, pomenu didaktičnih igrač, vlogi odraslega v otrokovi igri in igračah, ki so primerne za slepe, slabovidne in otroke z okvaro vidne funkcije. Zadnje poglavje v teoretičnih izhodiščih je namenjeno učenju matematike. Tukaj najdemo razlago pojma številka, pridobivanje prvih številk, štetje v obsegu do 10 in prirejanje množic. V empiričnem delu je opisan potek in način izdelave tipnih številk, predstavljeni so uporabljeni materiali ter njihova uporabnost. Raziskovalni del je opredeljen s cilji, raziskovalnimi vprašanji, uporabljenimi metodami, z dobljenimi rezultati, do katerih smo prišli s pomočjo neposrednega dela in opazovanja učencev, ter z njihovo interpretacijo. Praktični del smo izvedli na Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor, in sicer v prilagojenem izobraževalnem programu z znižanim učnim standardom. Naš namen je bil ustvarjene izdelke prenesti v prakso, da bi služili pri vsakodnevnem izvajanju pouka slepih in slabobidnih otrok, otrok z motnjami vidne funkcije ter otrok z motnjami v duševnem razvoju. Z empiričnim delom smo želeli ugotoviti ustreznost uporabljenih pristopov in materialov. Med preizkusom smo prišli do novih spoznanj in možnosti, tako da lahko izdelavo tipnih številk v prihodnje še nadgradimo.
Ključne besede: Slep in slaboviden otrok, otrok z okvaro vidne funkcije, otrok z motnjo v duševnem razvoju, igra in pomen igre pri otroku, tipne zaznave, učenje matematike.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1438; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (26,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici