| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
A method for the immobilization of chitosan onto urinary catheters
Alenka Vesel, Nina Recek, Rok Zaplotnik, Albert Kurinčič, Katja Kuzmič, Lidija Fras Zemljič, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: A method for the immobilization of an antibacterial chitosan coating to polymeric urinary medical catheters is presented. The method comprises a two-step plasma-treatment procedure, followed by the deposition of chitosan from the water solution. In the first plasma step, the urinary catheter is treated with vacuum-ultraviolet radiation to break bonds in the polymer surface film and create dangling bonds, which are occupied by hydrogen atoms. In the second plasma step, polymeric catheters are treated with atomic oxygen to form oxygen-containing surface functional groups acting as binding sites for chitosan. The presence of oxygen functional groups also causes a transformation of the hydrophobic polymer surface to hydrophilic, thus enabling uniform wetting and improved adsorption of the chitosan coating. The wettability was measured by the sessile-drop method, while the surface composition and structure were measured by X-ray photoelectron spectroscopy and Fourier-transform infrared spectroscopy. Non-treated samples did not exhibit successful chitosan immobilization. The effect of plasma treatment on immobilization was explained by noncovalent interactions such as electrostatic interactions and hydrogen bonds.
Ključne besede: polymer, chitosan immobilization, adhesion, plasma-surface modification, biopolymers
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Okoljsko prijazna in napredna funkcionalizacija silikona za razvoj novih medicinskih pripomočkov : magistrsko delo
Katja Kuzmič, 2021, magistrsko delo

Opis: Prekomerna uporaba antibiotikov za zdravljenje infekcij vodi v naraščanje števila odpornih bakterij, kar predstavlja grožnjo javnemu zdravju. Strategije zmanjševanja uporabe temeljijo tudi na preprečevanju nastanka bakterijskega biofilma na površinah medicinskih pripomočkov. Predstavljamo metodo funkcionalizacije silikona z oplaščenjem z naravnimi bioaktivnimi substancami. Na silikon smo kot vezni polimer adsorbirali biopolimer polidopamin, na katerega smo kovalentno vezali karbokismetil hitozan s tiolnimi funkcionalnimi skupinami, ki izkazuje protimikrobne in biofilm-inhibitorne lastnosti. Rezultati karakterizacije so pokazali uspešno kovalentno vezavo karboksimetil hitozana preko tiolnih skupin na polidopamin, kar je pripomoglo k zmanjšanju tvorbe biofilma na površini v primerjavi s fizikalno vezanim karboksimetil hitozanom in neobdelanim silikonom.
Ključne besede: biopolimeri, biofunkcionalizacija, protimikrobnost, polidopamin, karboksimetil hitozan
Objavljeno v DKUM: 20.09.2021; Ogledov: 1074; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

3.
4.
5.
Karakterizacija razgradnih produktov poliestrnih vlaken po kemijskem recikliranju
Katja Kuzmič, 2017, diplomsko delo

Opis: Poliester v kategoriji polimernih materialov zaradi široke uporabnosti zavzema visok delež v svetovni proizvodnji tekstila in plastičnih mas, ki neprestano narašča. Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika je zato potrebno recikliranje. Tekom diplomskega dela smo poliestrna vlakna reciklirali po postopku nevtralne hidrolize v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju. Produkte hidrolize smo nato okarakterizirali z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo in z metodo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju z uporabo treh različnih topil (dimetil sulfoksida, kombinacija topil toluena in etanola ter benzil alkohola) z namenom določitve končnih karboksilnih skupin. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko sklepali o učinkovitosti depolimerizacije pri različnih reakcijskih pogojih. Ugotovili smo, da se poliestrna vlakna najbolje razgradijo pri reakcijskih pogojih 250 °C, masno razmerje vlakna : voda 1:10 in 30 min reakcijskega časa po doseženi željeni temperaturi in tlaku. Dimetil sulfoksid se je izkazal za najustreznejše topilo za določitev končnih karboksilnih skupin s potenciometrično titracijo produktov v obliki prahu, benzil alkohol pa za produkte v obliki vlaken.
Ključne besede: poliester, recikliranje, hidroliza, titracije, FTIR
Objavljeno v DKUM: 08.09.2017; Ogledov: 1973; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici