| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljsko prijazna in napredna funkcionalizacija silikona za razvoj novih medicinskih pripomočkov : magistrsko delo
Katja Kuzmič, 2021, magistrsko delo

Opis: Prekomerna uporaba antibiotikov za zdravljenje infekcij vodi v naraščanje števila odpornih bakterij, kar predstavlja grožnjo javnemu zdravju. Strategije zmanjševanja uporabe temeljijo tudi na preprečevanju nastanka bakterijskega biofilma na površinah medicinskih pripomočkov. Predstavljamo metodo funkcionalizacije silikona z oplaščenjem z naravnimi bioaktivnimi substancami. Na silikon smo kot vezni polimer adsorbirali biopolimer polidopamin, na katerega smo kovalentno vezali karbokismetil hitozan s tiolnimi funkcionalnimi skupinami, ki izkazuje protimikrobne in biofilm-inhibitorne lastnosti. Rezultati karakterizacije so pokazali uspešno kovalentno vezavo karboksimetil hitozana preko tiolnih skupin na polidopamin, kar je pripomoglo k zmanjšanju tvorbe biofilma na površini v primerjavi s fizikalno vezanim karboksimetil hitozanom in neobdelanim silikonom.
Ključne besede: biopolimeri, biofunkcionalizacija, protimikrobnost, polidopamin, karboksimetil hitozan
Objavljeno v DKUM: 20.09.2021; Ogledov: 858; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

2.
3.
4.
Karakterizacija razgradnih produktov poliestrnih vlaken po kemijskem recikliranju
Katja Kuzmič, 2017, diplomsko delo

Opis: Poliester v kategoriji polimernih materialov zaradi široke uporabnosti zavzema visok delež v svetovni proizvodnji tekstila in plastičnih mas, ki neprestano narašča. Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika je zato potrebno recikliranje. Tekom diplomskega dela smo poliestrna vlakna reciklirali po postopku nevtralne hidrolize v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju. Produkte hidrolize smo nato okarakterizirali z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo in z metodo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju z uporabo treh različnih topil (dimetil sulfoksida, kombinacija topil toluena in etanola ter benzil alkohola) z namenom določitve končnih karboksilnih skupin. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko sklepali o učinkovitosti depolimerizacije pri različnih reakcijskih pogojih. Ugotovili smo, da se poliestrna vlakna najbolje razgradijo pri reakcijskih pogojih 250 °C, masno razmerje vlakna : voda 1:10 in 30 min reakcijskega časa po doseženi željeni temperaturi in tlaku. Dimetil sulfoksid se je izkazal za najustreznejše topilo za določitev končnih karboksilnih skupin s potenciometrično titracijo produktov v obliki prahu, benzil alkohol pa za produkte v obliki vlaken.
Ključne besede: poliester, recikliranje, hidroliza, titracije, FTIR
Objavljeno v DKUM: 08.09.2017; Ogledov: 1774; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici