| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos ravnateljev do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v osnovni šoli
Katja Krecenbaher Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Orodja informacijsko komunikacijske tehnologije s svojimi mnogimi načini uporabe pospešujejo razvoj vseh vidikov družbe. Pospešujejo in ob enem olajšajo delo velike večine ljudi na različnih področjih. Da lahko ta orodja resno uporabimo tudi za poučevanje in ne le popestritev učne ure, so v preteklem šolskem letu spoznali vsi organi vpleteni v izobraževanje mladih. S tem namenom je pomembno, da pri otrocih razvijamo potrebne kompetence in veščine, ki omogočajo učinkovito in produktivno uporabo teh orodij za namene učenja. Kot pristojni organ osnovne šole je ravnatelj tisti, ki se mora zavzemati za vključevanje IKT v šolske učilnice. V opravljeni raziskavi smo naredili pregled in analizo dejavnikov, ki vplivajo na ravnateljev odnos do uporabe IKT v šolah. Za namene raziskave smo uporabili vprašalnik, razdeljen na štiri sklope. Prvi sklop je obravnaval splošne in demografske podatke, ki smo jih potrebovali za analizo, medtem ko so se ostali sklopi posvečali vsak svojemu dejavniku, ki lahko vpliva na odnos ravnatelja do IKT. Rezultati raziskave so bili nekoliko drugačni kot smo pričakovali, saj so pokazali, da je velika večina ravnateljev zelo zavzeta za uporabo IKT v šoli ter imajo do teh orodij pozitiven odnos.
Ključne besede: IKT, računalništvo, osnovna šola, ravnateljstvo, računalniška pismenost, odnos
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 1194; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (602,39 KB)

2.
Poučevanje tehnike in tehnologije na daljavo
Katja Krecenbaher Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: V letošnjem šolskem letu so se na področju izobraževanja dogajale velike spremembe zaradi širjenja covid-19 in zaprtja vseh izobraževalnih ustanov v mesecu marcu. Poučevanje se je nenadoma začelo izvajati na daljavo in marsikatere ustanove in njihovi zaposleni so se morali hitro seznaniti z nepoznano situacijo ter prilagoditi način dela. Poučevanje na daljavo zajema sinhrono in asinhrono poučevanje, ključno pri tem pa je, da sta učitelj in učenec pri delu prostorsko ločena. Tudi pri poučevanju tehnike in tehnologije so se morali učitelji poslužiti drugačnih metod in oblik dela. V opravljeni raziskavi smo naredili pregled in analizo poučevanja tehnike in tehnologije na daljavo. Vprašalnik je zajemal več sklopov vprašanj, ki so raziskovali uporabljene oblike poučevanja, mnenje o uporabnosti in enostavnosti uporabe raznih spletnih pripomočkov, odnos učiteljev do uporabe takšnih pripomočkov, namero za nadaljnje vključevanje takšnih oblik poučevanja ter primere dobrih praks pri poučevanju na daljavo. Raziskava je pokazala, da so učitelji večinoma uporabljali asinhrono obliko poučevanja na daljavo ter da se je pogostost uporabe določenih oblik poučevanja spremenila. Nekaterim je bila izkušnja težavna, večina učiteljev pa meni, da je bila izkušnja kljub temu poučna. Spletni pripomočki se jim zdijo uporabni in za delo prijetni.
Ključne besede: covid-19, izobraževanje, tehnika in tehnologija, poučevanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1462; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici