SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Gastroezofagealna refluksna bolezen in osveščenost ljudi
Katja Krajnc, 2014, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je vse pogostejša kronična bolezen v sodobnem času, pri kateri gre za čezmerno izločanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Najpogostejši težavi, ki ju povzroča GERB, sta zgaga (pekoč občutek za prsnico) in regurgritacija (pritekanje želodčne vsebine nazaj v usta). Namen diplomskega dela je predstaviti GERB, kdaj in kako pogosto se pojavlja, kako se ljudje soočajo s težavami, ki jih povzroča bolezen, in kako te težave vplivajo na njihov način življenja. V empiričnem delu so predstavljeni pridobljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot predmet raziskovanja nam je služil anonimni anketni vprašalnik z 18 vprašanji. V raziskavo je bilo zajetih 100 naključno izbranih občanov občine Sv. Tomaž. Z raziskavo smo ugotovili, da se znaki GERB najpogosteje pojavljajo po obroku in da ima večina anketiranih težave večkrat letno. Anketirani se s težavami, ki jih povzroča bolezen, soočajo tako, da upoštevajo dieto oz. se izogibajo prehrane, ki jim povzroča težave, nekateri pa preprosto ne storijo ničesar. Seznanjenost o bolezni je torej zelo dobra, je pa nekoliko slabše upoštevanje ukrepov za spremenjen način življenja, s katerimi bi anketirani lahko lajšali svoje težave.
Ključne besede: Ključne besede: GERB, zgaga, regurgritacija, zdravstvena vzgoja, prehrana gastroezofagealne refluksne bolezni.
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 804; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (834,23 KB)

2.
INTERNACIONALIZMI V KULINARIKI
Katja Krajnc, 2014, diplomsko delo

Opis: Današnja kulinarična leksika je rezultat nenehnih komunikacijskih procesov ter kulturnih vzajemnih odnosov med različnimi narodi, ki so v vseh obdobjih zgodovine vodili v prevzemanje znanja in izkušenj. Zgodovina kulinarike je povezana z zgodovino stikov med ljudmi in narodi, v katerih so se ti – eni v večji in drugi v manjši meri – spoznavali in drug od drugega prevzemali tuja živila, jedi, prehranske navade, načine priprave hrane itn. Obenem s temi pa so prevzemali tudi poimenovanja zanje. Stiki med govorci različnih jezikov in njihovo medsebojno vplivanje je torej omogočilo spremembe v posameznih leksikalnih sestavih jezikov in končno njihovo približevanje. Vse to se odraža tudi v leksiki kulinarike, za katero lahko trdimo, da je internacionalizirana. Cilj te naloge je bil iz strokovnega jezika kulinarike izluščiti internacionalizme ter jih podrobneje raziskati. Pod internacionalizmom razumevamo ekvivalentne in formalno kongruentne interlingvalne enote s skupno etimologijo, ki jih najdemo v vsaj treh sodobnih jezikih in ki pripadajo najmanj dvema jezikovnima skupinama. Kot primerjalni jeziki so bili vzeti slovenščina, nemščina, italijanščina, francoščina in angleščina. Obdelani korpus obsega 506 internacionalizmov, ki so zbrani na podlagi primarnih virov, slovarjev in priročnikov. Kvantitativna analiza je pokazala, da so po strogih merilih povsem kongruentni in ekvivalentni samo 4 interleksemi, ob zanemaritvi pisave z veliko začetnico v nemščini je teh interleksemov 64. V vsaj treh jezikih je kongruentnih in ekvivalentnih 170 interleksemov, 259 pa zaradi izrazne strani v manj kot treh jezikih. Lažnih prijateljev sem našla 13.
Ključne besede: internacionalizmi, kulinarika, interleksem, etimologija, izvor interleksemov, kulinarični internacionalizmi, jezikovni stiki
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 143; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici