Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je raziskana variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih izbranega koroškega narečja. Teoretično so predstavljena področja sociolingvistike, sociolingvistike na Slovenskem, sociolingvističnih metod in smeri, variantnostnih raziskav govorjenega jezika pri nas in na tujem, jezika mladine, koroških narečnih značilnosti ter nejezikovnih dejavnikov (temeljnih družbenih vzorcev in socialnopsiholoških dejavnikov), zaradi katerih prihaja do govornih variacij. Empirični del sestoji iz študij primerov šestih mobilnih mladih Korošcev, treh informantov in treh informant, s katerimi so bili izvedeni sociolingvistični intervjuji v skupnem obsegu šestih ur in trinajstih minut, njihov govor pa je bil kasneje še variantnostno analiziran. Sklenemo lahko, da govor vseh informantov variira, informante pa lahko razvrstimo v različne tipe govorcev (dva sta kodna preklopljevalca in dva narečna govorca, ena je kodna mešalka in ena profesionalna govorka). Potreba po večji variantnosti jezika je posledica družbenih sprememb, jezik pa obstaja na kontinuumu med narečnim in knjižnim, kjer je prisotnih mnogo govornih varietet, prilagojenih specifičnim govorcem in specifičnim govornim okoliščinam, v katerih se nahajajo. V sklepu predstavljamo omejitve naše raziskave in ponujamo priporočila za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: variantnost, govorjena slovenščina, geografska mobilnost, koroško narečje, mladi
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 895; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Množica vozlišč S grafa Г je geodominantna množica, če poljubno vozlišče grafa Г leži na vsaj enem intervalu med vozliščema iz S. Za naravno število k je vozlišče v k-geodominirano z vozliščema x,y∈V(Г), če v leži na neki najkrajši poti dolžine k med vozliščema x in y. Podmnožica S⊆V(Г) je k-geodominantna množica, če je vsako vozlišče v∈V(Г) S k-geodominirano z nekim parom vozlišč iz S. Množica vozlišč v grafu je neodvisna, če nobeni dve vozlišči iz te množice nista povezani. Neodvisna množica, ki je (k"-" )geodominantna, se imenuje neodvisna (k"-" )geodominantna množica grafa Г. Dominantna množica grafa Г je taka podmnožica D⊆V(Г), da je vsako vozlišče, ki ni v D, sosedno z vsaj enim vozliščem iz D. Diplomsko delo obravnava zveze med geodominantnimi, k-geodominantnimi, dominantnimi in neodvisnimi množicami v poljubnih grafih. Podane so nekatere lastnosti geodominantnih množic v povezavnih grafih in kartezičnih produktih. Prav tako so obravnavane lastnosti neodvisnih geodominantnih in neodvisnih k-geodominantnih množic.
Ključne besede: geodominantna množica, k-geodominantna množica, totalna k-geodominantna množica, neodvisna geodominantna množica, neodvisna k-geodominantna množica.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1342; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Magistrsko delo obsega nadgradnjo raziskovalnega projekta »jaBIM – Raziskava, razvoj in implementacija BIM-a za digitalno gradnjo javnih objektov«, pri katerem je bil izveden eksperimentalni razvoj na področju BIM-a za gradnjo javnih objektov, in sicer na primeru objekta Razgledni stolp Lendava. V magistrskem delu smo raziskali, analizirali in uporabili konceptualni in podatkovni model BuildingSmart IFC4 (IFC2x4), pri čemer smo se osredotočili na področje terminskega planiranja in specifikacijo konceptov za poddomeno gradbeni management. V praktičnem delu smo izdelali podroben terminski plan z resursi za objekt Razgledni stolp Lendava in ga povezali z BIM 3D-modelom, kot rezultat je sledil BIM 4D-model. Nato smo BIM-modelu dodali še stroškovno dimenzijo in s tem ustvarili BIM 5D-model. Oba BIM-modela smo izdelali v programu Navisworks Manage 2015, kamor smo uvozili BIM 3D-modele v podatkovnem modelu IFC4. Sklop aktivnosti terminskega plana smo uporabili za določitev podmnožice elementov modela IFC4, za proces terminskega planiranja. V ekonomskem delu magistrskega dela smo opisali, kako implementirati BIM v podjetja in kako vpliva uvajanje nove tehnologije na podjetje ter na zaposlene v njem. Za praktični primer smo izbrali samostojnega podjetnika, ki se z BIM-pristopom ukvarja že nekaj let. Na podlagi razgovora, ki smo ga opravili z njim, smo zapisali, kako je vpeljava BIM-a vplivala na delovanje konkretnega podjetja in kako na samega zaposlenega.
Ključne besede: IFC, IFC4, BIM, BIM 4D-model, BIM 5D-model, terminski plan, implementacija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2015; Ogledov: 2487; Prenosov: 225
Celotno besedilo (16,70 MB)