| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Duševno zdravje starejših v času pandemije bolezni covid-19 : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so raziskane spremembe v duševnem zdravju starejših v času pandemije bolezni covid-19. Opredeljeni so pojmi pandemija bolezni covid-19, duševno zdravje, duševno zdravje starejših, depresivnost in depresija (pri starejših), anksioznost in anksiozne motnje (pri starejših) ter socialna kriza in ekstremni dogodek. S pomočjo deskriptivne metode dela, natančneje kvantitativne analize virov in literature, je bil opravljen pregled že obstoječih virov in literature z osredotočenjem na raziskave, ki so preučevale spremembe v duševnem zdravju starejših med pandemijo. Duševno zdravje starejših se je v času pandemije covida-19 v splošnem poslabšalo. V empiričnem delu magistrskega dela je bila s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela, natančneje sekundarne analize podatkov, opravljena analiza podatkov, zbranih v mednarodni, longitudinalni in reprezentativni Raziskavi o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, na temo duševnega zdravja starejših med pandemijo, leta 2020. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili, da se je duševno zdravje starejših (tj. anksioznost, depresivnost, težave s spanjem, osamljenost) med pandemijo poslabšalo v primerjavi s predkoronskim obdobjem, hkrati pa se je slabše duševno zdravje povezovalo z manjšim številom osebnih socialnih stikov, ki so jih starejši imeli s svojimi otroki, drugimi sorodniki, prijatelji, sodelavci in sosedi.
Ključne besede: covid-19, duševno zdravje, pandemija, starejši
Objavljeno v DKUM: 15.06.2022; Ogledov: 77; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (859,95 KB)

2.
K-geodominantne množice v grafih in sorodni koncepti
Katja Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Množica vozlišč S grafa Г je geodominantna množica, če poljubno vozlišče grafa Г leži na vsaj enem intervalu med vozliščema iz S. Za naravno število k je vozlišče v k-geodominirano z vozliščema x,y∈V(Г), če v leži na neki najkrajši poti dolžine k med vozliščema x in y. Podmnožica S⊆V(Г) je k-geodominantna množica, če je vsako vozlišče v∈V(Г) S k-geodominirano z nekim parom vozlišč iz S. Množica vozlišč v grafu je neodvisna, če nobeni dve vozlišči iz te množice nista povezani. Neodvisna množica, ki je (k"-" )geodominantna, se imenuje neodvisna (k"-" )geodominantna množica grafa Г. Dominantna množica grafa Г je taka podmnožica D⊆V(Г), da je vsako vozlišče, ki ni v D, sosedno z vsaj enim vozliščem iz D. Diplomsko delo obravnava zveze med geodominantnimi, k-geodominantnimi, dominantnimi in neodvisnimi množicami v poljubnih grafih. Podane so nekatere lastnosti geodominantnih množic v povezavnih grafih in kartezičnih produktih. Prav tako so obravnavane lastnosti neodvisnih geodominantnih in neodvisnih k-geodominantnih množic.
Ključne besede: geodominantna množica, k-geodominantna množica, totalna k-geodominantna množica, neodvisna geodominantna množica, neodvisna k-geodominantna množica.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 837; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
4.
IFC voden pristop k izdelavi BIM 4D- in BIM 5D-modela
Katja Kotnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega nadgradnjo raziskovalnega projekta »jaBIM – Raziskava, razvoj in implementacija BIM-a za digitalno gradnjo javnih objektov«, pri katerem je bil izveden eksperimentalni razvoj na področju BIM-a za gradnjo javnih objektov, in sicer na primeru objekta Razgledni stolp Lendava. V magistrskem delu smo raziskali, analizirali in uporabili konceptualni in podatkovni model BuildingSmart IFC4 (IFC2x4), pri čemer smo se osredotočili na področje terminskega planiranja in specifikacijo konceptov za poddomeno gradbeni management. V praktičnem delu smo izdelali podroben terminski plan z resursi za objekt Razgledni stolp Lendava in ga povezali z BIM 3D-modelom, kot rezultat je sledil BIM 4D-model. Nato smo BIM-modelu dodali še stroškovno dimenzijo in s tem ustvarili BIM 5D-model. Oba BIM-modela smo izdelali v programu Navisworks Manage 2015, kamor smo uvozili BIM 3D-modele v podatkovnem modelu IFC4. Sklop aktivnosti terminskega plana smo uporabili za določitev podmnožice elementov modela IFC4, za proces terminskega planiranja. V ekonomskem delu magistrskega dela smo opisali, kako implementirati BIM v podjetja in kako vpliva uvajanje nove tehnologije na podjetje ter na zaposlene v njem. Za praktični primer smo izbrali samostojnega podjetnika, ki se z BIM-pristopom ukvarja že nekaj let. Na podlagi razgovora, ki smo ga opravili z njim, smo zapisali, kako je vpeljava BIM-a vplivala na delovanje konkretnega podjetja in kako na samega zaposlenega.
Ključne besede: IFC, IFC4, BIM, BIM 4D-model, BIM 5D-model, terminski plan, implementacija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2015; Ogledov: 1861; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (16,70 MB)

5.
STIKI PRI MONTAŽNIH KONSTRUKCIJAH
Katja Kotnik, 2012, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Za naslov projektne naloge sem izbrala temo Stiki pri montažni konstrukciji. Montažna gradnja je v današnjem času vse pogostejša oblika gradnje. Pri vsaki montažni gradnji pa se podjetja soočajo z izvedbo stikov. Stiki so glede na celotno konstrukcijo le majhni detajli, a so zelo pomembni in kompleksni za izvedbo. V primeru, da izvedemo stik površno ali nepravilno, lahko pride do velike deformacije ali celo do porušitve celotnega objekta. Poznamo več različnih vrst stikov. V glavnem lahko stike razdelimo glede na izvedbo, in sicer, na mokre ali suhe. Lahko pa jih razdelimo v več skupin glede na osnovno funkcijo, glede na način prenosa sil in glede na deformabilnost. Pri izvedbi stika igrajo pomembno vlogo predvsem sposobnosti izvajalca, ki gradi montažni objekt, in sam konstrukcijski sistem montažnega objekta.
Ključne besede: Stiki, elementi, konstrukcije, anketa, izvedba.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 1603; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici