1. Psychosocial and moral factors of bystanders in peer bullyingSonja Pečjak, Tina Pirc, Rene Markovič, Tanja Špes, Katja Košir, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of our study was to explore students’ bystander roles in peer bullying considering the interaction between their individual and contextual characteristics. We included social status goals (popularity, social preference and social insecurity), moral disengagement and peer support as key variables for differentiating bystander behaviour. Our sample comprised 5148 students from the 8th and 9th grades across 118 primary schools in Slovenia. Bystander roles (active and passive reinforcers, ignorants and defenders) were determined by peer nominations. Other characteristics were measured with self-report questionnaires. For each variable, we normalized students’ results with regard to their classroom to define classroom norms as the context of peer bullying resulting in “low”, “average” and “high” group. Students with similar individual and contextual characteristics were grouped into four clusters. The results showed that students from all clusters were present in all bystander roles, which indicates a highly complex interaction of various factors in bystander behaviour. Some educational implications are discussed.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, opazovalci, vrstniška podpora, moralnost, osnovnošolci, bullying, bystanders, peer support, morality, elementary school students
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
2. Odnos med zaznano družbeno krivičnostjo, psihosocialnimi značilnostmi in načrtovanim vpisom v srednjo šolo pri mladih pripadnikih romske skupnosti : vloga spola in etnične raznolikosti razredaKristina Kišić, 2024, magistrsko delo Opis: Počasno spreminjajoči se obrazci vsakodnevnega funkcioniranja znotraj romske skupnosti in počasno spreminjajoči se odnosi in obnašanje večinskega prebivalstva do Romov so v kombinaciji z revščino oziroma težko socialno situacijo eni od glavnih problemov, s katerimi se soočajo Romi na Hrvaškem, in eni od glavnih razlogov njihove socialne izključenosti. Pri večini kazalnikov socialne vključenosti je stanje v romskih gospodinjstvih zelo slabo, predvsem v Međimurju in na severu Hrvaške. Prav tako je v Međimurju in na severu Hrvaške najvišji odstotek nepismenih mladih, ter mladih, ki se sploh niso vpisali v osnovno šolo ali pa so jo opustili, pri čemer posebej izstopajo mlade Romkinje. V Međimurju je poleg tega najvišji odstotek mladih, ki so opustili srednjo šolo. Na podlagi značilnih regionalnih razlik so bili udeleženci trenutne raziskave učenci 8. razredov OŠ na področju Varaždinske in Međimurske županije. Glavni namen naloge je preučiti razlike v stopnji zaznane socialne krivičnosti (splošne, šolske) pri mladih pripadnikih romske skupnosti, ki so člani etnično raznolikega razreda, v primerjavi s sošolci pripadniki večine. Pred tem pa preverjamo razlike v stopnji zaznane socialne krivičnosti (splošne, šolske) med mladimi pripadniki večine, ki v šoli nimajo stika z Romi, in mladimi pripadniki večine, ki so člani etnično raznolikega razreda.
V raziskavi je sodelovalo 270 učencev 8. razredov OŠ na področju Varaždinske in Međimurske županije. 56 učencev v vzorcu je pripadnikov romske skupnosti, 214 učencev pa pripadnikov večine. Glede etnične raznolikosti razreda lahko rečemo, da je 91 učencev pripadnikov večine, ki v šoli nima stika z mladimi pripadniki romske skupnosti. 18 učencev je pripadnikov romske skupnosti, ki v razredu nimajo stika s pripadniki večine. 161 učencev pa je del etnično raznolikega razreda (41 učencev je del etnično raznolikega razreda, pri čemer so mladi pripadniki romske skupnosti v večini, 120 učencev pa je del etnično raznolikega razreda, pri čemer prevladujejo pripadniki večine).
Ugotavljamo statistično značilne medskupinske razlike med člani etnično raznolikega razreda v smeri višje stopnje zaznane splošne in šolske krivičnosti pri pripadnikih večine v odnosu do sošolcev pripadnikov romske skupnosti. Ugotavljamo, da učenke pripadnice romske skupnosti kažejo statistično značilno višjo stopnjo zaznane družinske krivičnosti v odnosu do učencev pripadnikov romske skupnosti. Ugotavljamo tudi, da je stopnja zaznane splošne, šolske in družinske krivičnosti pri mladih pripadnikih romske skupnosti pomemben dejavnik subjektivnega blagostanja, samospoštovanja in socialne opore vrstnikov.
Raziskovanje tematike je relevantno, saj na Hrvaškem ni izvedenih veliko raziskav, ki bi se dotikale socialno-psiholoških vzorcev, s katerimi se mladi pripadniki romske skupnosti srečujejo v vsakdanjem življenju, in posledic le-teh na nadaljevanje izobraževanja z vidikov Romov samih.
Ključne besede: mladi pripadniki romske skupnosti, zaznana splošna, šolska, družinska krivičnost, samovrednotenje, opora vrstnikov, načrt vpisa v srednjo šolo
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,39 MB) |
3. Prepričanja učiteljev o medvrstniškem nasilju in njihova odnosna kompetentnost kot dejavniki zaznanega poročanja učencev o vrstniških odnosih in samoučinkovitosti pri spoprijemanju z medvrstniškim nasiljem : magistrsko deloTjaša Murko, 2024, magistrsko delo Opis: Učitelji imajo v šolskem prostoru pomembno vlogo pri obravnavi medvrstniškega nasilja. Njihova ozaveščenost, znanje, prepričanja in zavedanje o možnostih vplivanja na vedenje učencev lahko bistveno prispevajo k učinkovitosti pri spoprijemanju s to problematiko. V magistrski nalogi je bil raziskan odnos med prepričanji učiteljev o medvrstniškem nasilju, njihovo vzročno atribucijo ter odnosnimi kompetencami v povezavi z dvema ključnima vidikoma pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja v šolskem prostoru: samoučinkovitostjo učiteljev pri obvladovanju medvrstniškega nasilja in zaznanim poročanjem učencev o vrstniških odnosih. Pretekle študije so pokazale tesno povezavo med samoučinkovitostjo učiteljev pri spoprijemanju z medvrstniškim nasiljem in njihovo dejansko učinkovitostjo ukrepanja. Prav tako se je poročanje učencev o vrstniških odnosih izkazalo za pomembno strategijo, s katero lahko učenci sami prispevajo k preprečevanju in obvladovanju medvrstniškega nasilja. Rezultati magistrske naloge so pokazali, da učiteljevo samoučinkovitost negativno napovedujejo njihova normativna prepričanja o medvrstniškem nasilju in pozitivno odnosne kompetence. Izkazalo se je tudi, da so učitelji z več delovnimi izkušnjami bolj prepričani v svoje sposobnosti obvladovanja situacij medvrstniškega nasilja kakor učitelji z manj izkušnjami. Poleg tega so učitelji z močnejšo notranjo vzročno atribucijo izkazovali nižjo stopnjo samoučinkovitosti v primerjavi s tistimi z manj izrazito notranjo vzročno atribucijo. Kot napovednik zaznanega poročanja učencev o vrstniških odnosih so se izkazale odnosne kompetence in razred, v katerem učitelji opravljajo vlogo razrednika. Ugotovitve magistrske naloge dopolnjujejo obstoječe znanje na področju spoprijemanja z medvrstniškim nasiljem, odpirajo pomembna vprašanja za nadaljnje raziskave ter ponujajo določene usmeritve za snovanje učinkovitih preventivnih programov pri obvladovanju medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: Medvrstniško nasilje, prepričanja učiteljev, odnosne kompetence, spoprijemanje z medvrstniškim nasiljem
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. Pojavne oblike medvrstniškega nasilja in viktimizacije pri mladostnikih : odnosi med njimi in vloga spolaKlavdija Vincetič, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (924,51 KB) |
5. Dejavniki pedagoškega pristopa vzgojiteljev in učiteljev v odnosu do otrok s selektivnim mutizmom : magistrsko deloManica Vagner, 2024, magistrsko delo Opis: Selektivni mutizem (SM) predstavlja za otroka veliko oviro pri učenju, izkazovanju znanja ter vzpostavljanju stikov. Zaradi pomanjkanja znanja in informiranosti pedagoških delavcev o motnji lahko ostane neprepoznan, to pa privede do tega, da otrok v vzgojno-izobraževalnem kontekstu več let ne govori in ne razvije ustreznih socialnih veščin. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je splošna ozaveščenost vzgojiteljev in učiteljev prvega izobraževalnega obdobja o SM, in preveriti, kako njihovo poznavanje motnje napoveduje nadaljnjo uporabo ustreznih strategij za pomoč otrokom s tovrstno motnjo. Hkrati nas je še zanimala povezava med različnimi dejavniki pedagoškega pristopa in uporabo ustreznih strategij. V raziskavi je sodelovalo 426 pedagoških delavcev, od tega 183 vzgojiteljev v vrtcu in 243 učiteljev prvega izobraževalnega obdobja. Udeleženci so poleg demografskih vprašanj in vprašanj, vezanih na SM, izpolnili Prilagojeno lestvico učiteljevega odnosa do inkluzije (TAISA), Vprašalnik delovne zavzetosti – kratka oblika (UWES) ter Vprašalnik uporabe ustreznih strategij za delo z otroki s SM. Rezultate smo analizirali z bivariatno linearno regresijo, t-testi za neodvisne vzorce in Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti. Ugotovili smo, da je SM bolj poznan med vzgojitelji, vendar razlika z učitelji ni bila statistično značilna. Prav tako smo zaključili, da se poznavanje motnje ni izkazalo kot statistično pomembno za napovedovanje uporabe ustreznih strategij. Med miti in prepričanji ter uporabo ustreznih strategij smo ugotovili negativno povezanost, ki je bila statistično pomembna samo na vzorcu učiteljev. V diskusiji smo se osredotočili na razloge za tovrstne zaključke in hkrati v njej navedli glavne pomanjkljivosti, ideje za prihodnje raziskave in uporabno vrednost naše raziskave.
Ključne besede: selektivni mutizem, vzgojitelji in učitelji, inkluzivna naravnanost, miti in prepričanja, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 12; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,15 MB) |
6. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v izvenšolske športne dejavnosti : magistrsko deloNuša Maver, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko vključevanja otrok s posebnimi potrebami v organizirane izvenšolske športne dejavnosti, saj v praksi opažamo, da nimajo veliko možnosti udeležbe v večinskih programih športnih klubov in društev. S pregledom in analizo stanja, opravljeno s pomočjo anketnega raziskovanja, smo to tezo potrdili. Z namenom izboljšanja prakse in uveljavljanja pravic otrok s posebnimi potrebami v in preko športa smo po zgledu tujih športnih organizacij, ki uspešno udejanjajo inkluzivno športno dejavnost v praksi, napisali priročnik za trenerje, v katerem smo predstavili inkluzivno paradigmo kot model za uspešno izvajanje inkluzivne športne dejavnosti ter zapisali smernice za delo s posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami, prilagoditve, ki jih je smiselno izvajati med vadbenim procesom in se nanašajo na okolje, opremo in pripomočke, vsebine ter načine izvajanja trenažnega procesa. Namen priročnika je opolnomočiti trenerje in druge strokovne delavce v športu za uspešno izvajanje inkluzivnega vadbenega procesa ter spodbujati polno sodelovanje in vključenost otrok s posebnimi potrebami v organizirane športne dejavnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, športni klubi/ društva, prilagojena športna vadba
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,50 MB) |
7. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija Opis: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Ključne besede: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 28
Celotno besedilo (7,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasilja v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko deloTinkara Koračin, 2024, magistrsko delo Opis: Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini – pogostokrat preko izvajanja medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se učenci glede na izraženost socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev 8. in 9. razreda iz 118 slovenskih šol, ki so rešili baterijo vprašalnikov, sestavljeno iz Vprašalnika medvrstniških odnosov: nasilno vedenje (APRI-BT), Revidiranega vprašalnika medvrstniških odnosov: spletno nasilno vedenje, Lestvice socialnih ciljev, Lestvice negotovosti zaradi socialnega položaja in Lestvice zaznane opore. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z ostalimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja ter poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Dekleta v višji meri izražajo socialne cilje naklonjenosti, fantje pa socialne cilje priljubljenosti. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja tako pri fantih kot pri dekletih, a je učinek pri fantih večji. Na podlagi navedenih ugotovitev predlagamo določene preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju pojavnosti medvrstniškega nasilja, in spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju socialnih ciljev.
Ključne besede: socialni cilji priljubljenosti, socialni cilji naklonjenosti, medvrstniško nasilje, zaznana opora, negotovost zaradi socialnega položaja, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 33
Celotno besedilo (742,02 KB) |
9. Zaznana opora učiteljev in vrstnikov ter učna zavzetost učencev priseljencev : magistrsko deloEnite Bajraj, 2024, magistrsko delo Opis: Učilnica ni zgolj kraj kognitivnega učenja, temveč tudi pomemben prostor, kjer se otroci in mladostniki psihološko prilagajajo, se učijo ter navezujejo družbene stike, kar je še posebej pomembno za učence priseljence. V tem okolju otroci ne le absorbirajo znanja, temveč tudi posnemajo socialne veščine ter vedenjske standarde, ki jih opazijo pri drugih. Pomembno je poudariti, da stopnja socialne opore, ki jo zaznavajo od učiteljev in vrstnikov, pomembno vpliva na njihovo zadovoljstvo s šolskim okoljem in stopnjo učne zavzetosti. Podatki, ki smo jih uporabili za našo raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Naš namen je bil preučiti morebitne razlike v zaznani opori s strani učiteljev in vrstnikov, v učni zavzetosti in učnem uspehu med tremi etničnimi skupinami (slovensko, albansko in hrvaško). Učencev, ki so navedli, da pripadajo slovenski etnični skupini, je bilo 4868 (97,5 %), medtem ko se jih je 126 (2,5 %) opredelilo kot pripadnike drugih etničnih skupin, natančneje 64 (1,2 %) kot pripadnike hrvaške etnične skupine in 62 (1,2 %) kot pripadnike albanske etnične skupine. Zbiranje podatkov je potekalo anonimno, po metodi svinčnik-papir. Rezultati naše raziskave so pokazali statistično značilne razlike v učnem uspehu med učenci različnih etničnih skupin. Nismo pa ugotovili statistično značilnih razlik v zaznani opori učiteljev med različnimi etničnimi skupinami. Podobno ni bilo statistično značilnih razlik v zaznani opori učencev s strani vrstnikov ter v učni zavzetosti učencev iz različnih etničnih skupin. Naše ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vloge socialne opore pri učnih izidih in prilagajanju učencev različnih etničnih skupin.
Ključne besede: Zaznana opora, učitelji, vrstniki, učna zavzetost, priseljenci, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,08 MB) |
10. School belongingness and family support as predictors of school bullying perpetration and victimization in adolescents : are relations the same for students with an immigrant background?Katja Košir, Martina Zakšek, Ana Kozina, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of the study was to examine school belongingness and family support as predictors of bullying behavior and victimization, and the moderating role of students’ gender and immigrant background in a large representative sample of Slovenian adolescents (N = 1925; 42.50% male). The results indicated that school belongingness significantly predicted both bullying and victimization. Family support did not contribute to the incremental validity beyond school belongingness in predicting victimization. Gender was found to moderate the relationship between school belongingness and both bullying outcomes. The relationship between school belongingness and victimization was stronger for students with an immigrant background.
Ključne besede: bullying, victimization, school belongingness, family support, immigrant background, adolescents
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 14
Celotno besedilo (891,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
