Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Čeprav je menstrualna izkušnja naravna in vsakdanja, je le malo znanega o njenem pomenu za poklicno življenje zaposlenih oseb, ki menstruirajo. Resni menstrualni simptomi lahko imajo posledice, vidne v absentizmu (tj. delovni odsotnosti), prezentizmu (tj. prisotnosti na delu kljub ovirajočim simptomom z znižano učinkovitostjo) ter splošnih izgubah delovne učinkovitosti zaposlenega. Namen magistrskega dela je preučiti odnos med menstrualnimi simptomi in absentizmom ter prezentizmom zaradi menstruacije v slovenskem prostoru. Za celovitejše razumevanje tematike smo raziskali tudi dodatne konstrukte (npr. prepričanja o menstruaciji in socialno oporo). Sodelovalo je 144 polnoletnih oseb, ki menstruirajo in opravljajo vsaj polovični delovnik. Izpolnjevale so demografska vprašanja ter posamezna vprašanja o menstruaciji, Vprašalnik o simptomih, povezanih z menstruacijo (MRSQ), Vprašalnik prepričanj o menstruaciji in stališč do menstruacije (BATM), Stanfordsko lestvico prezentizma (SPS-6), Vprašalnik delovnih zahtev in virov (JCQ) ter vprašanji o absentizmu in prezentizmu iz Vprašalnika stroškov produktivnosti (iPCQ). Podatke smo analizirali s Pearsonovimi in Spearmanovimi korelacijskimi koeficienti, bivariatno linearno regresijo ter moderacijo. Ugotovili smo statistično pomembno pozitivno povezavo intenzivnosti menstrualnih simptomov in prezentizma zaradi menstruacije. Odkrili smo tudi statistično pomembno negativno povezanost stopnje izobrazbe in absentizma. Podobno smo zaključili za splošno oporo in oporo nadrejenega ter prezentizem. Neznatna pozitivna povezava prepričanj o skrivanju menstruacije in prezentizma poudarja potrebo po intervencijah na moško kot tudi žensko dominantnih področjih dela. Predpostavk o pomenu dela na daljavo ter moderacijskih učinkih menstrualne diagnoze in socialne opore pri prezentizmu nismo potrdili. Naknadno smo ugotovili še, da sta splošna intenzivnost simptomov in intenzivnost menstrualnih bolečin statistično pomembna napovednika prezentizma. Izsledke smo interpretirali ter izpostavili prednosti, pomanjkljivosti raziskave in možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: menstrualni simptomi, absentizem, prezentizem, socialna opora, prepričanja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Delovne zahteve in viri se na različne načine povezujejo s počutjem pri delu – zahteve pri delu se s počutjem povezujejo negativno, viri pa pozitivno. Interakcijo med navedenima vidikoma dela oz. povezavo le-teh s počutjem pri delu pa smo preverili v pričujoči raziskavi, pri čemer smo uporabili pristop, usmerjen na osebe. Namen je bil torej ugotoviti, ali obstajajo profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter ali se le-ti med seboj razlikujejo. Podatki so bili pridobljeni v sklopu raziskave v zdravstveni ustanovi konec leta 2022, v analize pa so bili vključeni izvajalci zdravstvene nege. Izvedena je bila analiza latentnih profilov glede na delovne zahteve in vire, pri čemer smo se glede na kriterije odločili za model s tremi profili – profil zahtevnega dela (z visokimi zahtevami in nizkimi viri), profil učinkovitega dela (z nizkimi zahtevami in visokimi viri) ter profil zmernega dela (z bolj zmernimi zahtevami in viri). Profile smo nato primerjali glede na vidike počutja pri delu (izgorelost, depresija in anksioznost, zadovoljstvo, delovna zavzetost, pripadnost organizaciji in telesno zdravje). Razlike so se pokazale na vseh preverjenih vidikih med zahtevnim in učinkovitim ter zmernim in učinkovitim delom, primerjava zahtevnega in zmernega dela pa je pokazala razlike le pri izgorelosti ter depresiji in anksioznosti. Sicer pa so, ob pregledu povprečij, pripadniki profila zahtevno delo svoje počutje ocenjevali slabše v primerjavi z drugima profiloma (višje ravni izgorelosti in depresije in anksioznosti ter nižje ravni zadovoljstva, pripadnosti, zavzetost in telesnega zdravja), kar je bilo skladno s predvidevanji. Potrditve predvidevanj imajo praktične implikacije za ustanovo in oblikovanje dela v zdravstvu ter v teoretičnem smislu prinašajo nov pogled na interakcije med delovnimi zahtevami in viri.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje pri delu, pristop, usmerjen na osebe
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: »Phishing« napadi predstavljajo eno največjih varnostnih tveganj za delovne organizacije. Kljub številnim napredkom na področju kibernetske varnosti ostajajo te ranljive za »phishing« napade, saj je zagotavljanje kibernetske varnosti v veliki meri odvisno tudi od zaposlenih. Za uspešno preprečevanje »phishing« napadov je zato ključno poznavanje dejavnikov in mehanizmov, ki prispevajo k dovzetnosti posameznika za »phishing« e-pošto. Glavni cilj magistrskega dela je bil raziskati, kakšen je odnos med delovnimi obremenitvami (hitrost in količina dela, mentalne in emocionalne delovne obremenitve), stresom na delovnem mestu, utrujenostjo in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto. V raziskavi je sodeloval 101 udeleženec, zaposlen v različnih poklicnih panogah. Rezultati mediacijskih analiz so pokazali, da je utrujenost statistično pomemben mediator odnosa med hitrostjo in količino dela ter dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto ter med emocionalnimi delovnimi obremenitvami in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto. Stres na delovnem mestu v nasprotju s predvidenim ne mediira odnosa med omenjenimi spremenljivkami. Dve večji pomanjkljivosti, ki sta pomembno vplivali na izsledke raziskave, sta merjenje dovzetnosti za »phishing« e-pošto z nalogo presojanja e-pošte in heterogenost vzorca. Z raziskavo smo se pridružili sodobnim raziskavam, ki izpostavljajo potrebo po proučevanju povezave med kontekstualnimi dejavniki, notranjim stanjem in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto.
Ključne besede: dovzetnost za »phishing« e-pošto, delovne obremenitve, stres na delovnem mestu, utrujenost
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,81 MB)

Opis: Trust in science and scientists, satisfaction with the national government, and endorsement of conspiracy theories are important factors in the decision to be vaccinated. In this study, we investigated whether there are different profiles of individuals depending on the above factors and whether they differ in their sociodemographic composition. We used data from Round 10 of the European Social Survey for Slovenia, employing a nationally representative sample of 1252 participants. Based on latent profile analysis, three distinct profiles emerged: Profile 1 expressed moderate trust in science, satisfaction with government, and high endorsement of conspiracies; Profile 2 expressed low trust and satisfaction and moderate endorsement of conspiracies; Profile 3 expressed high trust and satisfaction and low beliefs in conspiracy theories. In addition, Profile 3 expressed the strongest support for vaccination and Profile 2 the lowest. Our results suggest that distrust, dissatisfaction, and the presence of conspiracy theories are the “perfect storm” for vaccination rejection. In contrast, despite conspiracy theories, a certain level of trust and satisfaction may reduce vaccination rejection.
Ključne besede: trust, science, government, COVID-19 vaccination, latent profile analysis
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 34
Celotno besedilo (728,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uporaba socialnih omrežij (skrajšano USO) je aktivnost, ki je pri mladih odraslih in adolescentih nekaj normativnega, vsakdanjega in vedno bolj priljubljenega. Kljub njeni razširjenosti ima lahko USO tudi negativne posledice za nas. Glede na raziskave, se USO negativno povezuje s kakovostjo spanja, kronotipom in duševnim zdravjem. V naši raziskavi smo preverili kompleksne odnose med prej omenjenimi spremenljivkami pri študentih iz Slovenije. Zanimalo nas je, ali kakovost spanja mediira odnos med USO in duševnim zdravjem. Zraven tega smo preverili, če je kronotip moderator odnosa med USO in kakovostjo spanja ter odnosa med kakovostjo spanja in duševnim zdravjem. Izvedli smo longitudinalno študijo s krajšim časovnim razmikom. Vzorec je sestavljalo 161 udeležencev, od tega je bilo 80,1 % žensk in 16,1 % moških. Povprečna starost je znašala 22,4 let (SD = 2,5). Za merjenje USO smo uporabili vprašalnik o uporabi socialnih omrežij, s katerim smo izmerili značilno USO ter čustveno doživljanje ob USO. Duševno zdravje študentov smo preverili s skrajšano verzijo lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21). Spremenljivki vezani na spanje smo preverili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI) ter vprašalnikom jutranjosti in večernosti (MEQ). Meritve USO, kakovosti spanja in duševnega zdravja smo opravili trikrat v treh tednih. Rezultati so pokazali, da samo lestvica čustvenih doživljanj v prvem tednu statistično značilno negativno napoveduje kakovost spanja v drugem tednu. Prav tako lestvica čustvenih doživljanj, statistično značilno negativno napoveduje duševno zdravje v tretjem tednu. Kakovost spanja je delno mediirala na odnose med lestvico čustvenih doživljanj in duševnim zdravjem študentov. Kronotip se ni izkazal za statistično značilnega moderatorja v teh odnosih.
Ključne besede: socialna omrežja, kakovost spanja, kronotip, depresivnost, anksioznost, stres.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,04 MB)