Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vsakodnevno se zaposleni srečujejo z delovnimi obremenitvami, pri čemer porabljajo energetske vire, ki jih morajo nadoknaditi v času počitka in s kakovostnim spanjem. V magistrskem delu smo izvedli dnevniško raziskavo in preučevali povezave med različnimi vrstami delovnih obremenitev (emocionalne, kvantitativne in kognitivne), sprostitvijo kot izkušnjo počitka in subjektivno kakovostjo spanja. Namen je bil tudi preučiti, kako doživljanje nevljudnosti na delovnem mestu napoveduje kakovost spanja ter možnost, da sprostitev mediira odnos med navedenima konstruktoma. V raziskavi je sodelovalo 45 zaposlenih, ki so šest dni zapored trikrat dnevno izpolnjevali dnevniške vprašalnike. Večnivojsko modeliranje omogoča preučevanje kompleksnejših povezav. Rezultati mediacijskih analiz so pokazali, da sprostitev ni pomemben mediator v odnosu med delovnimi obremenitvami in subjektivno kakovostjo spanja niti med nevljudnostjo na delovnem mestu in kakovostjo spanja na dnevni ravni. Neposredni učinek je bil ugotovljen samo pri emocionalnih obremenitvah, ki statistično pomembno negativno napovedujejo spanje na dnevni ravni. Ugotovili smo, da nevljudnost na delovnem mestu statistično pomembno negativno napoveduje sprostitev. Rezultati nam nudijo pomemben vpogled v povezave delovnih obremenitev in nevljudnosti na kakovost spanja zaposlenih ter vlogo sprostitve kot možnega mediatorja v odnosih na dnevni ravni. Rezultati spodbujajo nadaljnje raziskave z večjimi vzorci in drugačnimi mediatorji ter dejavniki, ki lahko napovedujejo kakovost spanja.
Ključne besede: delovne obremenitve, kakovost spanja, nevljudnost na delovnem mestu, sprostitev
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Delo od doma je ključna točka mnogih razprav na področju psihologije dela in organizacij. Pri tem so mnenja deljena, organizacije pa sprejemajo različne ukrepe glede fleksibilnih oblik dela. Namen naše raziskave je bil osvetliti nekatere dejavnike na nivoju posameznika in organizacij, ki bi lahko doprinesli k zadovoljstvu zaposlenih z opravljanjem dela od doma v sodobnih delovnih ureditvah v času po pandemiji COVID-19 v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 156 udeležencev, starih med 22 in 60 let, ki so vprašalnik rešili enkrat. Rezultati so pokazali, da višja preferenca za segmentacijo napoveduje nižje zadovoljstvo z delom od doma le pri tistih udeležencih, ki opravljajo vodstveno vlogo. Hkrati se je izkazalo tudi, da sta višje izraženo karierno sidro življenjski stil in višja stopnja avtonomije pri oblikovanju dela od doma pomemben pozitivni napovednik posameznikovega zadovoljstva z delom od doma ter da so v povprečju zaposleni, ki za delo od doma uporabljajo poseben prostor, bolj zadovoljni z delom od doma. Naše ugotovitve opozarjajo na pomembnost fleksibilnih oblik dela za zaposlene ter imajo implikacije pri ustvarjanju organizacijskih politik, predvsem glede dela od doma in možnosti odklopa od dela.
Ključne besede: delo od doma, upravljanje mej, karierna sidra, avtonomija
Objavljeno v DKUM: 11.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: Čeprav je menstrualna izkušnja naravna in vsakdanja, je le malo znanega o njenem pomenu za poklicno življenje zaposlenih oseb, ki menstruirajo. Resni menstrualni simptomi lahko imajo posledice, vidne v absentizmu (tj. delovni odsotnosti), prezentizmu (tj. prisotnosti na delu kljub ovirajočim simptomom z znižano učinkovitostjo) ter splošnih izgubah delovne učinkovitosti zaposlenega. Namen magistrskega dela je preučiti odnos med menstrualnimi simptomi in absentizmom ter prezentizmom zaradi menstruacije v slovenskem prostoru. Za celovitejše razumevanje tematike smo raziskali tudi dodatne konstrukte (npr. prepričanja o menstruaciji in socialno oporo). Sodelovalo je 144 polnoletnih oseb, ki menstruirajo in opravljajo vsaj polovični delovnik. Izpolnjevale so demografska vprašanja ter posamezna vprašanja o menstruaciji, Vprašalnik o simptomih, povezanih z menstruacijo (MRSQ), Vprašalnik prepričanj o menstruaciji in stališč do menstruacije (BATM), Stanfordsko lestvico prezentizma (SPS-6), Vprašalnik delovnih zahtev in virov (JCQ) ter vprašanji o absentizmu in prezentizmu iz Vprašalnika stroškov produktivnosti (iPCQ). Podatke smo analizirali s Pearsonovimi in Spearmanovimi korelacijskimi koeficienti, bivariatno linearno regresijo ter moderacijo. Ugotovili smo statistično pomembno pozitivno povezavo intenzivnosti menstrualnih simptomov in prezentizma zaradi menstruacije. Odkrili smo tudi statistično pomembno negativno povezanost stopnje izobrazbe in absentizma. Podobno smo zaključili za splošno oporo in oporo nadrejenega ter prezentizem. Neznatna pozitivna povezava prepričanj o skrivanju menstruacije in prezentizma poudarja potrebo po intervencijah na moško kot tudi žensko dominantnih področjih dela. Predpostavk o pomenu dela na daljavo ter moderacijskih učinkih menstrualne diagnoze in socialne opore pri prezentizmu nismo potrdili. Naknadno smo ugotovili še, da sta splošna intenzivnost simptomov in intenzivnost menstrualnih bolečin statistično pomembna napovednika prezentizma. Izsledke smo interpretirali ter izpostavili prednosti, pomanjkljivosti raziskave in možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: menstrualni simptomi, absentizem, prezentizem, socialna opora, prepričanja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Delovne zahteve in viri se na različne načine povezujejo s počutjem pri delu – zahteve pri delu se s počutjem povezujejo negativno, viri pa pozitivno. Interakcijo med navedenima vidikoma dela oz. povezavo le-teh s počutjem pri delu pa smo preverili v pričujoči raziskavi, pri čemer smo uporabili pristop, usmerjen na osebe. Namen je bil torej ugotoviti, ali obstajajo profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter ali se le-ti med seboj razlikujejo. Podatki so bili pridobljeni v sklopu raziskave v zdravstveni ustanovi konec leta 2022, v analize pa so bili vključeni izvajalci zdravstvene nege. Izvedena je bila analiza latentnih profilov glede na delovne zahteve in vire, pri čemer smo se glede na kriterije odločili za model s tremi profili – profil zahtevnega dela (z visokimi zahtevami in nizkimi viri), profil učinkovitega dela (z nizkimi zahtevami in visokimi viri) ter profil zmernega dela (z bolj zmernimi zahtevami in viri). Profile smo nato primerjali glede na vidike počutja pri delu (izgorelost, depresija in anksioznost, zadovoljstvo, delovna zavzetost, pripadnost organizaciji in telesno zdravje). Razlike so se pokazale na vseh preverjenih vidikih med zahtevnim in učinkovitim ter zmernim in učinkovitim delom, primerjava zahtevnega in zmernega dela pa je pokazala razlike le pri izgorelosti ter depresiji in anksioznosti. Sicer pa so, ob pregledu povprečij, pripadniki profila zahtevno delo svoje počutje ocenjevali slabše v primerjavi z drugima profiloma (višje ravni izgorelosti in depresije in anksioznosti ter nižje ravni zadovoljstva, pripadnosti, zavzetost in telesnega zdravja), kar je bilo skladno s predvidevanji. Potrditve predvidevanj imajo praktične implikacije za ustanovo in oblikovanje dela v zdravstvu ter v teoretičnem smislu prinašajo nov pogled na interakcije med delovnimi zahtevami in viri.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje pri delu, pristop, usmerjen na osebe
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: »Phishing« napadi predstavljajo eno največjih varnostnih tveganj za delovne organizacije. Kljub številnim napredkom na področju kibernetske varnosti ostajajo te ranljive za »phishing« napade, saj je zagotavljanje kibernetske varnosti v veliki meri odvisno tudi od zaposlenih. Za uspešno preprečevanje »phishing« napadov je zato ključno poznavanje dejavnikov in mehanizmov, ki prispevajo k dovzetnosti posameznika za »phishing« e-pošto. Glavni cilj magistrskega dela je bil raziskati, kakšen je odnos med delovnimi obremenitvami (hitrost in količina dela, mentalne in emocionalne delovne obremenitve), stresom na delovnem mestu, utrujenostjo in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto. V raziskavi je sodeloval 101 udeleženec, zaposlen v različnih poklicnih panogah. Rezultati mediacijskih analiz so pokazali, da je utrujenost statistično pomemben mediator odnosa med hitrostjo in količino dela ter dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto ter med emocionalnimi delovnimi obremenitvami in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto. Stres na delovnem mestu v nasprotju s predvidenim ne mediira odnosa med omenjenimi spremenljivkami. Dve večji pomanjkljivosti, ki sta pomembno vplivali na izsledke raziskave, sta merjenje dovzetnosti za »phishing« e-pošto z nalogo presojanja e-pošte in heterogenost vzorca. Z raziskavo smo se pridružili sodobnim raziskavam, ki izpostavljajo potrebo po proučevanju povezave med kontekstualnimi dejavniki, notranjim stanjem in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto.
Ključne besede: dovzetnost za »phishing« e-pošto, delovne obremenitve, stres na delovnem mestu, utrujenost
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,81 MB)