| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 202
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uživanje alkohola in z njim povezana kriminaliteta v Zgornje Savinjski dolini
Hana Poiškruh, 2021, diplomsko delo

Opis: Alkohol je lahko dostopna in družbeno dobro sprejeta droga. Uživanje alkohola kratkoročno in dolgoročno vpliva na zdravje in vedenje posameznika. Posameznik pod vplivom alkohola lahko postane agresiven, nezmožen kontroliranja svojih čustev ali se začne precenjevati. Alkohol lahko vpliva na izvajanje kriminalitete. V zaključnem delu nas je zanimala povezava med uživanjem alkohola in prometno kriminaliteto ter nasiljem v družini. Velik del tradicije Zgornje Savinjske doline je povezan tudi z uživanjem alkohola. V zaključnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, če prebivalci Zgornje Savinjske doline uživajo alkohol, kako pogosto ga, v kakšnih količinah in kako njihovo uživanje alkohola vpliva na njihovo varnost v prometu in morebitno nasilnost do drugih oseb. Ugotavljali smo tudi demografsko strukturo sodelujočih v raziskavi (spol, starost, izobrazba, status in zakonski status). Raziskava je pokazala, da prebivalci Zgornje Savinjske doline najpogosteje alkohol uživajo ob določenih priložnostih. Ugotovili smo, da je več kot polovica prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki uživajo alkohol že vozilo pod vplivom alkohola, večji delež jih je to storilo samo enkrat. Ugotovili smo tudi, da prebivalci Zgornje Savinjske doline pod vplivom alkohola niso nasilni do družinskih članov. Na podlagi rezultatov raziskave bi predlagali več informiranja glede uživanja alkohola in vpliva le tega na vedenje posameznika. Priporočljivo bi bilo izvesti tudi več akcij na področju ozaveščanja prometne varnosti. Predvsem mlajšo populacijo prebivalcev Zgornje Savinjske doline bi bilo potrebno ozaveščati o alkoholu in njegovih negativnih učinkih.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, kriminaliteta, Zgornje Savinjska dolina, varnost v prometu, nasilje v družini
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (852,81 KB)

2.
Žrtve nasilja v družini v času pandemije Covid-19
Sara Furlanič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija Covid-19 je vplivala na počutje prebivalstva po vsem svetu. Ker je Covid-19 bila nova nalezljiva bolezen, o kateri je bilo malo znanega, so se vlade držav odločile za ukrepe, ki naj bi preprečili širjenje bolezni. Ljudem je bila nenadoma odvzeta svoboda gibanja in druženja. Ostajali so v svoji domovih, ki naj bi bil najbolj varno okolje, pri tem je malo kdo pomislil, da dom ni vedno to. Izolacija sicer posameznika zaščiti brez boleznijo, ne more pa pred nasiljem. K nasilju so poleg izolacije prispevali tudi drugi stresni dogodki kot npr. izguba rednih prihodkov, dodatne obremenitve pri delu z otroki, ki so se šolali doma preko zoom-a. Vlada se je ukvarjala predvsem s pandemijo in pri tem pozabila na psihosocialne težave ljudi. Sama izolacija sicer ne vpliva na nasilje v družini, ampak ga lahko povečuje v družinah, kjer je že bilo. Tako je večina držav po svetu poročala o večjem nasilju v družinah v primerjavi s preteklim obdobjem, kjer so bile ogrožene predvsem ženske, otroci, starejši in invalidne osebe. Državne vlade so sicer sprejele številne ukrepe za pomoč žrtvam, pa vendar tega niso mogle v celoti preprečiti. Tako smo bili tudi v Sloveniji priča medijsko močno odmevnim krutim umorom in poskusom umora v letu pandemije (2020/2021). Razlogov za te umore in poskuse umorov ne moremo vselej pripisati izolaciji zaradi pandemije Covid-19, vendar je početje storilcev kaznivih dejanj povezanih s tem, lahko bila tudi pandemija. Dejstvo je, da podatki iz zadnjih desetih let v Sloveniji kažejo, da se je nasilje v družinah zmanjševalo. Temu so botrovali tudi sprejeta zakonska določila in ukrepi nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini. Vsekakor je pomembno, da je v času drugačnih okoliščin (kot je pandemija) potrebno nameniti večjo pozornost odkrivanju nasilja v družini in žrtvam omogočiti, da brez strahu pred morebitnim storilcem opozorijo na to.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje, pandemija, Covid-19, umori
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 323; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (931,92 KB)

3.
Ekološka kriminaliteta in problematika spola
Domen Vrečko, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje
Objavljeno: 01.06.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (567,90 KB)

4.
Problematika uporabe živega srebra z vidika ogrožanja okolja
Manca Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Živo srebro je stoletja ljudi privlačilo k raziskovanju te tekoče kovine. Nekateri so verjeli, da je vir nesmrtnega življenja, spet drugi, da se jo lahko pretvori v zlato. Obenem pa so jo ljudje uporabljali za najrazličnejše namene, da bi si olajšali življenje. Vendar pa so se šele z napredkom tehnologije pričele kazati temne plati, ki sta jih prinesla rudarjenje in uporaba živega srebra. Prve žrtve strupene kovine so bili rudarji v rudarskih obratih in ljudje, ki so živeli v neposredni bližini. Skozi razvoj je bilo živo srebro vedno pogosteje uporabljeno na vse številnejših področjih in v vedno večjih količinah, s tem pa se je povečalo tudi onesnaževanje. Šele ko so ekološke nesreče terjale tisoče žrtev, se je svetovna javnost zganila in napisala Konvencijo Minamata o živem srebru, mednarodna pravila, ki so problematiko živega srebra uredila celostno od rudarjenja kovine, uporabe in vse do trenutka, ko ta postane odpadni material. Da bi razumela, kako kompleksna je težava, ki jo predstavlja toksičnost živega srebra, in kakšen vpliv ima na naravno okolje in ljudi, sem pregledala številno literaturo in ugotovila, da antropogene emisije resno ogrožajo naravno okolje, živali in človeka. Ugotovila sem, da je konvencija sicer pripomogla k začetku aktivnega reševanja problematike, vendar to še zdaleč ni dovolj. Prav tako samo z opustitvijo rabe živega srebra v raznih industrijskih panogah ne bo preprečen njegov negativen vpliv na živa bitja, saj je kovina v naravnem ciklu izjemno obstojna in potrebuje stoletja, da se dokončno posede na oceansko dno ter preneha s kroženjem. Na drugi strani pa so tu še emisije, ki jih povzroča kurjenje premoga in predstavljajo velik delež živosrebrnih izpustov. Problematiko poglablja še dejstvo, da so nekatere dejavnosti, ki se povezujejo z uporabo živega srebra, neformalne, kar pomeni, da so bolj dovzetne za kriminalne aktivnosti. Čeprav se je na nekaterih področjih uporabe živega srebra problematika izboljšala, je zelo pomembno, da se reševanje negativnega vpliva živega srebra z ratifikacijo konvencije ne ustavi. Za začetek je potrebno aktivno iskanje alternativ, ki bi zamenjale uporabo živega srebra, povečan nadzor podjetij, ki v svojih obratih na kakršen koli način uporabljajo to kovino, predvsem pa je potrebno ozavestiti ljudi, ki se po mojem mnenju še vedno premalo zavedajo, kako velik vpliv ima lahko živo srebro na njihovo zdravje.
Ključne besede: diplomske naloge, živo srebro, okolje, ogrožanje okolja, strupenost, Minamata
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

5.
Orožja za množično uničenje in okolje
Kristina Slejko, 2021, diplomsko delo

Opis: Čeprav so orožja za množično uničenje v večini namenjena ljudem, škodujejo tudi celotnemu okolju. V diplomskem delu zato obravnavamo orožja za množično uničenje in njihov vpliv na okolje. Na okolje, ki nas obdaja, namreč prepogosto pozabimo in se zaradi različnih razlogov, predvsem pohlepnosti in sle po moči ne zavedamo resnih posledic. V diplomskem delu želimo raziskati posledice orožij za množično uničenje na okolje. Da bi jih podrobneje spoznali, najprej predstavljamo pojav in zgodovinski razvoj orožij. Kemijska in biološka orožja so uporabljali že pred Kristusovim rojstvom in tedaj niso imela večjega pomena. Opisujemo izraz »orožja za množično uničenje« in nastanek tega poimenovanja. Zavedanje o posledicah njihove uporabe se pojavi sredi 20. stoletja, zato nastopijo tudi težnje po njegovi prepovedi. V tedanjih raziskavah obravnavajo negativne posledice ne le na tarče napada, ampak tudi na njegove uporabnike ter na okolje. V osrednjem delu naloge podrobno opisujemo problematiko vpliva orožij za množično uničenje na okolje in predstavljamo njegove posledice. Ugotovili smo, da so orožja za množično uničenje zares zelo nevarna tako za človeka kot za okolje, v katerem živi. Jedrska in kemijska orožja lahko uničijo celotno infrastrukturo na uporabljenem območju. Najbolj masivna so jedrska orožja, saj ogrozijo ogromno območje. Jedrska in kemijska orožja prav tako onesnažujejo okolje, ki zato dolgo ni primerno za življenje. Biološka orožja sicer nimajo infrastrukturnih posledic, njihove tarče pa so človek, rastline in živali. Uničujejo pridelke ter oslabijo živalske in rastlinske vrste ter lahko privedejo celo do njihovega izumrtja. Ker ne poznajo meja, se lahko razširijo po celem svetu. Težavne so tudi pogodbe o njihovi prepovedi, saj so površno sestavljene in brez utemeljene podlage. Zato jih je potrebno temeljito pregledati, dopolniti in dodati temeljno podlago in predpise za sankcioniranje morebitnih kršitev.
Ključne besede: diplomske naloge, biološko orožje, kemijsko orožje, jedrsko orožje, onesnaževanje okolja, vpliv na okolje
Objavljeno: 12.05.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
Podeželska kriminaliteta
Gašper Dušič, 2021, diplomsko delo

Opis: Podeželska kriminaliteta pomeni kriminaliteto na podeželju (na ruralnem območju), se pravi izven urbanih (mestnih) in industrijskih predelov. Izhaja iz načina in strukture življenja na podeželju, to se kaže predvsem v kmetovanju (oziroma pomeni kmečko/vaško okolje), ki je spet različno glede na to, ali preučujemo ravninske ali hribovite predele, ali vzhod ali zahod države, bolj ali manj razvite predele. V diplomski nalogi smo podrobneje preučil tematiko kriminalitete na podeželju. Za to temo smo se odločil, ker o kriminaliteti na podeželju ni bilo veliko napisanega, čeprav se o kriminaliteti, ki se dogodi na podeželju, veliko piše, le-ta velikokrat ni definirana kot podeželska kriminaliteta. Značilnost podeželske kriminalitete je, da se zgodi na podeželju (izven urbanega okolja). Ugotovili smo, da je večina kriminalnih dejanj povezana z ekološko oziroma okoljsko tematiko; spet druga kazniva dejanja z revščino, medsosedskimi spori, spori v družini ipd. Taka specifična kazniva dejanja, ki so značilna za podeželje, so, npr.: zloraba škropiv, gnojil, veterinarskih izdelkov; nezakonita odlaganja odpadkov, sežiganje in zakopavanje odpadkov, odplak; nezakonita sečnja gozdov, tatvina lesa; mučenje živali; tatvina in poškodovanje kmetijskih strojev, krivolov; nabiranje zaščitenih rastlin ter prekomerno nabiranje plodov; uničevanje in tatvina naravne in kulturne dediščine, ilegalni zakol živali, prodaja kmetijskih proizvodov in mesa na črno. Slovenija se tukaj ne razlikuje veliko od drugih držav, njena posebnost je samo majhnost države in majhnost podeželja ter posledično manj hujših oblik kriminalitete, kot so npr. umori kmetov, tatvine več glav živine ipd
Ključne besede: diplomske naloge, podeželje, kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, ruralno okolje, Slovenija
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (491,53 KB)

7.
Ekološka kriminaliteta in Luka Koper
Karmen Kuhar, 2021, diplomsko delo

Opis: Čista zemlja, voda in zrak. Narava nam je vse to podarila, vendar smo ljudje skozi leta to s pridom izkoristili, uničili in onesnažili. Zato je danes ključnega pomena zavedanje, da je treba ohraniti in varovati naravo. Da bo življenje na Zemlji sploh še obstajalo, je treba spremeniti razmišljanje vsakega posameznika, ki meni, da onesnaževanje ni resnično. Na področju varovanja in ohranjanja narave je zato pomembna novejša veja kriminologije, ki se ukvarja prav s perečimi problemi narave. Ekološka kriminologija temelji na prepričanju, da je naravo treba varovati kot temeljno človekovo dobrino. V diplomskem delu je predstavljeno, kako na okolje in njegovo varovanje vpliva naše edino pristanišče, ki ga upravlja Luka Koper, saj prav ta neposredno biva z naravo in posega vanjo. Pristanišče je zelo pomembno za razvoj gospodarstva in transporta, pri njegovem delovanju pa prihaja do onesnaževanja okolja. Z najnovejšo tehnologijo v Luki Koper nadzorujejo onesnaženost in jo poskušajo čim bolj omiliti. Vsako leto se pripravi pregled uspešnosti zmanjševanja onesnaženosti in načrt za prihodnost, kjer se določijo novi načini za ohranjanje narave čim bolj čiste. S pregledom letnih poročil, ki jih pripravljajo v podjetju, so v diplomskem delu predstavljeni načini onesnaževanja in primerjava le-teh v obdobju med 2009 in 2018, načini spoprijemanja s to težavo ter cilji za prihodnost in ohranjanje narave za naslednje generacije. Ugotovljeno je bilo, da pristanišče kljub svoji velikosti in različnim področjem dela okolja ne onesnažuje nadpovprečno oziroma nad mejo, ki je določena z zakonodajo, saj je ravno ohranjanje okolja za prihodnje generacije glavno vodilo pri razvoju pristanišča.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, Luka Koper, varovanje okolja, pristanišče
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 236; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (671,03 KB)

8.
Nezakonito trgovanje z elektronskimi odpadki kot oblika ekološke kriminalitete
Tjaša Gabršček, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko nedovoljenega trgovanja z elektronskimi odpadki kot obliko ekološke kriminalitete. Odgovarja na vprašanja, kaj se z elektronskimi odpadki dogaja, kako poteka trgovanje z njimi in predvsem kakšne negativne posledice ima na ljudi in okolje. Za dosego ciljev diplomskega dela smo opravili pregled že obstoječe literature na temo nedovoljenega trgovanja z elektronskimi odpadki ter povezanosti z ekološko kriminaliteto. Predvsem smo se osredotočili na celoten proces te nezakonite dejavnosti, iskanje vzrokov za tovrstno nezakonito prodajo in kakšne posledice predstavlja za ljudi in okolje. Ugotovili smo, da je glavni povod za vključevanje v to nezakonito dejavnost visok strošek ustreznega ravnanja z e-odpadki in relativno nizko tveganje ob visoki finančni koristi. Prišli smo tudi do ugotovitev, da nedovoljeno trgovanje z e-odpadki predstavlja resen primer ekološke kriminalitete. Problematika je transnacionalne razsežnosti, saj e-odpadki potujejo med vsemi kontinenti sveta, posledice le tega pa imajo negativen vpliv na celoten ekosistem. Menimo, da bi bilo za zmanjšanje količine nezakonito preprodanih e-odpadkov potrebno začeti pri ozaveščanju prebivalstva o e-odpadkih in vzpostaviti več zbirnih mest. Za učinkovit boj proti tej nezakoniti dejavnosti bi bilo potrebno izboljšati preiskovanje, partnersko sodelovanje na mednarodni ravni in usposabljati nadzorstvene delavce. Smiselno bi bilo tudi usklajevanje in poenotenje zakonodaje s področja nedovoljenega trgovanja z e-odpadki, vzpostavitev strožje zakonodaje in višjih kazni, kar bi morebitne akterje odvračalo od vključevanja v nezakonite dejavnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, elektronski odpadki, e-odpadki, nedovoljeno trgovanje, grožnje
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (781,99 KB)

9.
Spletne goljufije kot oblika gospodarske kriminalitete
Lana Stupar, 2021, diplomsko delo

Opis: Svetovni splet že vrsto let predstavlja pomembno stalnico v vsakdanjem življenju tako fizičnih kot pravnih oseb. Je bistven del sodobne družbe in nedvomno eden od najbolj uporabljenih »pripomočkov« v današnjem svetu. V času ko se lahko skorajda kdorkoli kjerkoli poveže v splet se odpirajo številne možnosti za nove vrste kaznivih dejanj. Splet je dejansko izjemno orodje, vendar v napačnih rokah lahko kaj hitro postane škodljiv tako za finance kot tudi ugled oseb ter podjetij. Glavna podobnost med gospodarsko kriminaliteto in spletnimi goljufijami je predvsem protipravno pridobivanje premoženjske koristi, in sicer z metodami lažnega predstavljanja sebe, svojega finančnega stanja ali uspešnosti svojega posla v namen preslepitve. Globalna razširjenost spleta se izkorišča kot orodje za hiter dostop do neštetih potencialnih žrtev, hkrati pa je splet storilcem krinka in obenem obrambni mehanizem pred razkritjem identitete. Spletne goljufije so postale donosen posel, storilci teh kaznivih dejanj pa so vse bolj organizirani in iznajdljivi. Zaradi mednarodne in čezmejne narave spleta je ena od največjih težav uspešno odkrivanje in pregon storilcev teh kaznivih dejanj. Skozi diplomsko nalogo so predstavljene najpogostejše pojavne oblike spletnih goljufij in njihove posledice, saj je ozaveščanje o problematiki spletnih goljufij eno od pomembnejših orodij pri preprečevanju teh kaznivih dejanj. Posamezniki, podjetja in organizacije se morajo bolj začeti zavedati pomembnosti spletne varnosti in varovanja osebnih podatkov, saj ima spletna kriminaliteta lahko enako hude posledice kot 'navadna'. V diplomski nalogi je zato na koncu predstavljeno tudi nekaj smernic, katere naj se upošteva pri uporabi spleta za oteževanje izvajanja kaznivih dejanj goljufije.
Ključne besede: diplomske naloge, spletne goljufije, gospodarska kriminaliteta, splet, socialni inženiring, kraja identitete
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 208; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (765,82 KB)

10.
Preprodaja živalskih vrst v Evropski uniji
Blaž Černivec, 2020, diplomsko delo

Opis: Nezakonita preprodaja živalskih vrst v Evropski uniji nakazuje na dolgo trajajočo problematiko sodobne družbe v kateri živimo. Vključuje celoten potek od krivolova, preprodaje, tihotapljenja in na koncu prodaje. Preprodaja ogroža živalske vrste, saj negativno vpliva na število posameznih vrst, prav tako na habitat in biodiverziteto v okolju. Veliko vlogo pri nezakoniti preprodaji živalskih vrst imajo organizirane kriminalne skupine, ki se ukvarjajo s kriminalom, saj je dobiček velik, kazni za ta kazniva dejanja pa nizke zaradi slabe ozaveščenosti in nizke prioritete pri organih pregona. Preprodajane živali se izkorišča v različne namene, kot je uporaba živalskih izdelkov v tradicionalni medicini, uporaba kož v modni industriji, kot razstavni kosi ali pa kot domače živali. Preprodane živali oziroma izdelki iz živali spadajo na črnem trgu pod eksotične živali ter luksuzne izdelke, ki so zelo cenjeni, kar vzbuja veliko povpraševanja in velike dobičke. Najpogosteje preprodajane živalske vrste so plazilci, ptiči in primati (opice). Glavni akterji pri izvozu, tranzitu in uvozu so države z veliko regijsko biodiverziteto ali pa regije, ki služijo kot tranzitna točka med različnimi regijami. Mednje spadajo Evropska unija, Afrika, Azija in ameriški kontinent, ki med seboj delujejo kot izvozne, tranzitne in ciljne države različnim živalskim vrstam in različnim živalskim izdelkom. Pri tem ima zelo pomembno vlogo konvencija CITES, ki nadzira mednarodno trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami in tudi ostale nevladne organizacije, ki strmijo k zaščiti živalskih in rastlinskih vrst pred prekomernim izkoriščanjem, izrabo in izumrtjem. Primarno rešitev za ohranitev živalskih vrst vidimo v boljšem izobraževanju pri odkrivanju organiziranega kriminala preprodaje živalskih vrst na posameznih mejah, na letališčih ter v pristaniščih v Evropski uniji in drugod po svetu, višjim sankcijam in večjo ozaveščenostjo.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, ogrožene živalske vrste, nezakonita preprodaja, črni trg
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici