Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zaključnem delu smo predstavili ekološko kriminologijo, ekološko kriminaliteto, vojsko, okolje in vojaško kontaminacijo. Gre za multidisciplinarno področje, ki združuje spoznanja različnih družboslovnih ved, zlasti kriminologije, ekologije in prava. Ekološka kriminologija poudarja, da so vojaški posegi v okolje specifični in obsežni, ker gre za posebno obliko onesnaževanja. Na podlagi literature smo predstavili problem okoljske škode ne le v vojnih, temveč tudi v mirnodobnih obdobjih, in sicer skozi različne dejavnosti vojske, ki povzročajo onesnaževanje vseh komponent okolja. Ugotovili smo, da je vojska povzročitelj petih oblik ekološke kriminalitete, da nekatere vojske uvajajo trajnostne prakse na način, ki ne vpliva na vojaško usposabljanje, da je za sanacijo možno uporabiti biološke metode (bioremediacija in fitoremediacija) in da obstajajo načini za trajnostjo upravljanje vojaške kontaminacije, kar je ključnega pomena za zaščito okolja. Raziskovali smo ali omejevanje onesnaževanja v vojski zmanjšuje usposobljenost vojakov, ali je vojska eden največjih onesnaževalcev okolja in ali so vadišča Slovenske vojske ustrezno locirana glede na okoljske standarde. Na podlagi ugotovitev smo predlagali vključevanje ekoloških kriminologov v prihajajoči izobraževalni sistem Slovenske vojske, ustvarjanje modelov in strategij za upravljanje in monitoring vojaške kontaminacije na podlagi dobrih praks iz tujine ter premestitev določenih vadišč na lokacije, kjer bo vpliv vojaške kontaminacije na okolje manjši.
Ključne besede: vojska, okolje, onesnaževanje, ekološka kriminologija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja pregled pojavnih oblik nezakonitega ribolova, zakonodajo, ki te znake podrobno opredeljuje ter ribiške čuvaje, ki kršitve v praksi ugotavljajo. Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšno je dejansko stanje glede nezakonitega ribolova v Sloveniji – kateri prekrški so najpogostejši, koliko jih je ter kakšne kazni kršitelje doletijo. Ugotovitve, naše študije kažejo, da se največ prekrškov navezuje na samo ribo, kar pomeni tatvine rib, uplena več rib kot je dovoljeno, prekoračitev uplena; poleg prekrškov povezanih s samo ribo, pa se pojavlja tudi lov brez ribolovne dovolilnice in ribolov z nedovoljeno opremo. Ugotovitve so pokazale, da imamo v Sloveniji v zadnjih 5. letih le 3 kazniva dejanja, povezana z nezakonitim ribolovom, število kršitev pa se giblje nekje od 30 do 50 prekrškov na ribiško družino (v Sloveniji je 64 ribiških družin), kar pomeni letno približno 2500 prekrškov, povezanih z ribolovom, a so intervjuvanci povedali, da število kršitev iz leta v leto počasi pada. Kazni, ki doletijo kršitelje se razlikujejo glede na povzročen prekršek. V primeru, ko je prekršek blažje narave, se ribiški čuvaji odločajo za izrek opozorila. Kadar gre za hujši prekršek, na primer uplen večih rib (in so te že mrtve), ali storitve več prekrškov na enkrat, kot je na primer lovljenje rib pod mersko dolžino, nedovoljena vaba in nedovoljena tehnika – takšne kršitelje doleti denarna kazen, za vsak prekršek posebej, kar pomeni, da se kazni seštejejo. Denarne kazni se začnejo pri 250 € in lahko segajo vse do 1500 €. Takšne kazni izreče ribiški inšpektor, katerega je ob kršenju potrebno obvestiti. Poleg teh dveh najpogosteje izrečenih kazni se ribiški čuvaji poslužujejo tudi odvzema dnevne ali letne ribolovne dovolilnice ali zapustitve ribolovnega območja. Povzamemo lahko, da je v Sloveniji to področje kar dobro urejeno tako v zakonodaji kot tudi v sami praksi in za zdaj ne povzroča resnejše problematike.
Ključne besede: nezakonit ribolov, ribiški čuvaji, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 15
Celotno besedilo (922,39 KB)

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali strah pred kriminaliteto med mladimi. Dosedanje ugotovitve na tem področju temeljijo predvsem na raziskavah, ki so se osredotočale na splošno populacijo, medtem ko je raziskav na področju mladih malo. Mladi so kot družbena skupina precej ranljivi in predstavljajo kar 16 % svetovne populacije (United Nations, n. d.). Poleg drugih obremenitev jim strah pred kriminaliteto predstavlja precejšnji izziv in omejuje njihov že tako težaven razvoj v odrasle in odgovorne posameznike. Razumevanje mladih na tem področju je pomembno za boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto na družbeni ravni. V okviru diplomskega dela smo opravili raziskavo, v kateri smo podatke za analizo pridobili s pomočjo spletne ankete. Raziskavo smo opravili na začetku meseca julija. Za vzorec smo uspeli pridobiti 147 posameznikov, starih od 16 do 29 let. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v strahu pred kriminaliteto med spoloma pri mladih. Potrdili smo tudi svojo domnevo o povezanosti zaupanja v policijo in uporabe socialnih omrežij s strahom pred kriminaliteto. Presenetljiva je bila ugotovitev, da viktimizacija, tako neposredna kot posredna, nima vpliva na strah pred kriminaliteto med mladimi. Predlagamo, da se mladim posveti več pozornosti na področju strahu pred kriminaliteto. Potrebne so nadaljnje raziskave na področju viktimizacije in njenega vpliva na strah pri mladih. Poudarjamo pomembnost navezovanja pozitivnih stikov policije z mladimi in prizadevanje za izboljšanje zaupanja tudi v pozni mladosti. Pomemben je predvsem stik s policijo v otroštvu, ne smemo pa pozabiti na nadaljnje ustvarjanje pozitivnih interakcij med odraščanjem. Pomembna je pravična obravnava mladih v kazenskih postopkih brez kakršnihkoli predsodkov. Predlagamo, da policija poskusi navezati pozitivne stike z mladimi preko različnih socialnih omrežij, na katerih je mladina dandanes najbolj aktivna. Prav tako je treba izboljšati nadzor nad tem, kako socialna omrežja prikazujejo kriminaliteto širši javnosti, ter prizadevanje za zmanjšanje širjenja lažnih informacij in čim bolj realističen prikaz kriminalitete mladim in svetu.
Ključne besede: kriminaliteta, strah, mladi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Beloovratniško kriminaliteto oziroma kriminaliteto belih ovratnikov je leta 1939 prvič predstavil Edwin Hardin Sutherland. Vse od takrat je beloovratniška kriminaliteta predmet raziskovanja mnogih sociologov. Mnogi so ta pojem raziskovali in vodili razpravo o tem, kaj vse je treba vključiti v to kategorijo. Do danes še vedno ni enotne definicije tega pojma. Mnenja raziskovalcev in različnih avtorjev so si različna, vendar se kljub temu prekrivajo v nekaterih vidikih. Različni avtorji in raziskovalci jo definirajo na različne načine, skozi različne poglede in merila. Bolj ali manj pa se vsi strinjajo, da gre pri beloovratniški kriminaliteti za kršitev etike določenega poklica oziroma da gre za zakonske kršitve in kršitve standardov, ki jih posamezniki zagrešijo z opravljanjem svojega poklica. Čeprav gre pri beloovratniški kriminaliteti za nenasilna dejanja, vseeno obstajajo žrtve, ki jih prizadene. Znake kriminalitete belih ovratnikov je bilo zaznati tudi pri urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme med epidemijo covida-19. Med pisanjem diplomskega dela smo ugotovili, da je pri posameznih preučenih primerih nabav prišlo do nepravilnosti oziroma kršitev različnih zakonov. Te kršitve so posamezniki zagrešili v sklopu svojega poklica. Kršitve zakonov v sklopu opravljanja poklica pa uvrščamo v kategorijo kriminalitete belih ovratnikov. Takšne kršitve je nujno treba raziskati, saj poleg finančne škode povzročajo tudi ogromno družbeno škodo.
Ključne besede: beloovratniška kriminaliteta, zaščitna oprema, medicinska oprema, nabava, Covid-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (797,60 KB)

Opis: Mučenje živali je le eno od mnogih nezakonitih dejanj, ki se ga danes mnogi še vedno poslužujejo in je prisotno tako v urbanih kot ruralnih območjih. Velik problem pri mučenju živali je, da živali same niso zmožne podati prijave. Zaradi nezmožnosti neposredne komunikacije je njihovo trpljenje velikokrat spregledano in nerazumljeno. Odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj se z leti izboljšuje, a so zaradi skope zakonodaje še vedno in redko ustrezno sankcionirana. Namen pričujočega diplomskega dela je predstaviti problematiko mučenja živali in proučiti, ali obstajajo razlike mučenja živali med mestnim in podeželskim okoljem. V teoretičnem delu smo opisali pravno ureditev na področju varovanja živali v Sloveniji, ki bi se morala poostriti, saj so živali še vedno obravnavane kot naša lastnina. Opisali smo tudi najpogostejše oblike mučenja domačih in rejnih živali, psihološko ozadje mučenja živali in društva, ki se v okviru svojih pristojnosti zavzemajo za zaustavitev tovrstnih kaznivih dejanj. V empiričnem delu smo opravili intervju z veterinarskim strokovnjakom, ki se z oblikami mučenja živali srečuje že več kot trideset let. V ospredje smo postavili njegove izkušnje in pogled na problematiko. Ugotovili smo, da so moški, starejši od štirideset let, najpogostejši mučitelji živali. Izvedeli smo tudi, da mučenje prevladuje v ruralnem okolju, kar pa ne pomeni, da v urbanem okolju ni prisotno. K boljšemu ukrepanju bi lahko pripomogli sprememba zakonodaje in boljša informiranost javnosti glede mučenja živali. Najpogostejša oblika mučenja živali je zanemarjanje, do katere največkrat pride ravno zaradi neustreznega in pomanjkljivega znanja, kako za žival skrbeti, ter zaradi finančne stiske skrbnikov živali.
Ključne besede: mučenje živali, urbano okolje, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (632,26 KB)