Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Ključne besede: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 59
Celotno besedilo (3,61 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo proizvodno podjetje Majer les, d. o. o. Podjetje se ukvarja z izdelovanjem lesenih palet. Paleta je embalaža, ki omogoča shranjevanje blaga, skladiščenje in lažji transport. V sami nalogi smo se ukvarjali s problemom, ki v zadnjem času nastaja v podjetju. To je zmanjševanje povpraševanja po paletah za enkratno uporabo do sedaj najpogosteje uporabljenih dimenzij. Vedno več je zanimanja za manjše količine različnih dimenzij, ki pa pripelje do vedno večjega prilagajanja proizvodne linije. Z zmanjšanjem povpraševanja pa v sami proizvodnji prihaja tudi do problema neizkoriščenosti proizvodne linije. Naš predlog za rešitev problemov se usmerja v izdelavo dodatnega, novega izdelka, imenovanega leseni elementi, za katerega podjetje ne potrebuje preureditve same proizvodnje in premisleka o tem, katere dimenzije palet proizvajati, da bo podjetje pozitivno poslovalo. Predlogi za izboljšavo v prvi vrsti lahko prispevajo k večji izkoriščenosti glavnega dela proizvodne linije, ki se imenuje žaga, in nadaljnjemu sestavljanju lesenih palet več različnih dimenzij. Hkrati smo se ukvarjali tudi z vprašanjem, kako izkoristiti odpad, ki nastaja pri sami proizvodnji.
Ključne besede: Lesena paleta, proizvodni proces, preoblikovanje.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2016; Ogledov: 1200; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,52 MB)