| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DRUŽINSKI ODNOSI KOT RAZVOJNI DEJAVNIK DRUŽINSKEGA PODJETJA
Katja Debeljak, 2013, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega seminarja so družinski odnosi kot razvojni dejavnik družinskega podjetja. V prvem delu smo predstavili različne definicije družinskega podjetja, saj uradna definicija ne obstaja. Predstavili smo temeljne značilnosti družinskega podjetja in pa razlike med družinskimi in nedružinskimi podjetji. Pozornost smo namenili tudi prednostim in slabostim družinskih podjetij. Predstavili smo rezultate nekaterih raziskav in ugotovili, da so družinska podjetja v Sloveniji zelo pomembna in da predstavljajo velik delež vseh podjetij. Izpostavili smo nekatera znana uspešna slovenska podjetja in njihovo panogo. Bistvo diplomskega seminarja predstavljajo družinski odnosi. Proučili smo osebe, ki so prisotne v družinskem podjetju, vrste družinskih odnosov, vzroke za nastanek konfliktov in možne načine reševanja le teh. Predstavili smo tudi profil moškega podjetnika in profil ženske podjetnice. Opredelili smo tudi pojem nasledstva, nasledstvene možnosti, opisali nasledstvo kot proces in ovire za planiranje nasledstva. Predstavili smo tudi družinsko podjetje Sveča d.o.o. iz Vidma pri Ptuju in proučili družinske odnose ter problem nasledstva. Izbirali so namreč med dvema sinovoma, vendar so prehod v drugo generacijo rešili s pogovorom o željah posameznika in tako izbrali primernejšega naslednika.
Ključne besede: družinska podjetja, poslovni sistem, družinski sistem, družinski odnosi, konflikti, nasledstvo
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 1111; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
DEJAVNIKI KVALITETNE UPOKOJITVE
Katja Debeljak, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija se danes tako kot ves zahodni svet sooča s problematičnim družbenim pojavom, ko se najštevilčnejša generacija, rojena po drugi svetovni vojni, upokojuje in se posledično srečuje s težavami in vprašanji, povezanimi z zaključevanjem aktivnega obdobja življenja in nadaljevanjem kvalitetnega preživljanja tretjega in četrtega življenjskega obdobja. Zato sem se odločila, da raziščem stanje oziroma področje procesa upokojevanja v naši državi: skrb ter prilagajanje na velike demografske spremembe, raziskave in predlogi, povezava človeka, ki se sooča z upokojitvijo in organizacije, v kateri preživlja tretjino časa aktivnega življenja. Vprašanja, ki se mi postavljajo ob tej temi:  Ali so ljudje, ki so pred upokojitvijo oziroma na koncu svoje aktivne dobe, pripravljeni na upokojitev in odhod iz organizacije, v kateri delajo sedaj in ali so pripravljeni na vstop v novo obdobje v njihovem življenju?  So ljudje, ko odslužijo svoj delež družbi in državi, veseli upokojitve ali se je bojijo in ali so kasneje v življenju morda pripravljeni vložiti še kaj svoje energije ter prispevati k razvoju in obstoju naše družbe? Na drugi strani pa se država in družba v Sloveniji ter prav tako v Evropi sooča z izzivom, kako iz leta v leto številčnejšo generacijo podpirati glede na medgeneracijski solidarnostni sistem pokojninskega zavarovanja, hkrati pa istočasno obdržati in celo povečati gospodarsko rast in konkurenčnost v gospodarstvu.
Ključne besede: organizacija, upokojenec, gerontologija, kakovost življenja, prostovoljsko delo
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1599; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (886,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici