| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mnenje staršev in vzgojiteljev o bralni znački v predšolskem obdobju
Katja Budja, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali stališča vzgojiteljev in staršev o predšolski bralni znački. V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno in družinsko pismenost ter opisali, zakaj sta pomembni. Nato smo se posvetili bralni znački – na kratko smo opisali njeno zgodovino, namen ter oblike, metode in cilje dela. Ker je pri samem procesu zelo pomemben izbor knjig, smo predstavili tudi le-tega. Veliko vlogo pri bralni znački ima tudi knjižnica, zato smo omenili še njeno vlogo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše ugotavljali, kakšno je njihovo mnenje o bralni znački v predšolskem obdobju.
Ključne besede: predšolska bralna značka, bralna značka, branje, spodbujanje branja, bralna pismenost, družinska pismenost
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 496; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (733,90 KB)

2.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 1368; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

3.
ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA PACIENTA S PALATALNIM MIOKLONUSOM
Katja Budja, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Temeljno izhodišče: Palatalni mioklonus je bolezen, pri kateri gre za ritmično krčenje mehkega neba, zaradi česar pacienti pogosto slišijo klikanje v ušesih. Vzrok je lahko organski ali nepojasnjena funkcionalna motnja, pogosto pa je psihogenega izvora. V tem primeru govorimo o psihogenem palatalnem tremorju. Namen diplomskega dela je predstaviti palatalni mioklonus in na praktičnem primeru pacienta s palatalnim mioklonusom ugotoviti, pri katerih štirinajstih osnovnih življenjskih aktivnostih se pojavljajo težave, pri tem pa izpostaviti glavne negovalne diagnoze. Raziskovalna metodologija: Diplomsko delo vključuje praktični primer 32-letnega pacienta s psihogenim palatalnim mioklonusom v obdobju od leta 2009 do vključno decembra 2014. Pacient je bil obravnavan s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika in zdravstvene dokumentacije. Rezultati: Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da se pri pacientu s psihogenim palatalnim mioklonusom negovalne diagnoze po Marjory Gordon pojavljo pri prvi osnovni življenjski aktivnosti (OŽA) dihanje, pri tretji OŽA izločanje in odvajanje, četrti OŽA gibanje in ustrezna lega, peti OŽA spanje in počitek in deseti OŽA komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, potreb. Ugotovili smo tudi, da psihogeni palatalni mioklonus in njegovo zdravljenje negativno vplivata na socialno življenje in kakovost življenja pacienta. Diskusija in zaključek: Pri pacientu s psihogenim palatalnim miokonusom se pojavljajo psihične težave, ki se manifestirajo na telesni ravni, le-te pa spremljajo težave na vedenjskem in čustvenem področju, znižujejo zaupanje do sočloveka ter negativno vplivajo na vzpostavljanje in vzdrževanje medsebojnih odnosov. Medicinska sestra je pri obravnavi pacienta v vlogi vira informacij, svetovalke, terapevtke, učiteljice in nadomestne osebe.
Ključne besede: palatalni mioklonus, diagnostične metode, zdravljenje, vpliv na socialno življenje, zdravstvena nega.
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 907; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (817,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici