Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: podkritične tekočine, nadkritične tekočine, ekstrakcija, mikronizacija, impregnacija, nanašanje, sterilizacija
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 20
Celotno besedilo (401,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Namen magistrske naloge je bil optimizirati formulacijo polimernih nosilcev kot sistemov za dostavo farmacevtskih učinkovin. Cilj je bil izboljšati topnost izbranih farmacevtskih učinkovin ter doseči podaljšano sproščanje v simuliranih telesnih tekočinah. Polimerni nosilci so obetavni na področju razvoja sistemov s formuliranimi zdravili, saj lahko z ustrezno prilagoditvijo njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti dosežemo izboljšano formuliranje in sproščanje farmacevtskih učinkovin. V sklopu laboratorijskega dela smo sintetizirali plastovite polimerne nosilce, v katere smo uspešno formulirali dve različni farmacevtski učinkovini z različno polarnostjo. Izbrana polimera sta bila hitozan in alginat. S procesom superkritičnega penjenja smo izdelali tudi porozne polimerne nosilce, kjer smo kot začetni polimer uporabili polikaprolakton. Kot farmacevtski učinkovini smo izbrali ketoprofen in klindamicin hidroklorid. Izbrali smo ju glede na njuno topnost v telesnih tekočinah. Ketoprofen se uporablja za zdravljenje akutne bolečine in je slabo topen, medtem ko je klindamicin hidroklorid bolj topen v telesnih tekočinah in se uporablja kot antibiotik. Karakterizacijo formuliranih polimernih nosilcev z vsebnostjo farmacevtskih učinkovin smo izvedli z vrstično elektronsko mikroskopijo in tehniko oslabljenega totalnega odboja infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo. Z in vitro testiranjem sproščanja smo prikazali spreminjanje vsebnosti formuliranih farmacevtskih učinkovin v polimernih nosilcih glede na čas sproščanja, pridobljene vzorce smo analizirali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in z UV-Vis spektrofotometrijo. Rezultati so nedvoumno pokazali, da je formulacija farmacevtskih učinkovin v polimerne nosilce omogočila podaljšano sproščanje v telesnih tekočinah. Ugotovitve kažejo, da so porozni polimerni nosilci bolj primerni za sisteme dostave zdravil s podaljšanim sproščanjem v primerjavi s plastovitimi polimernimi nosilci.
Ključne besede: farmacevtske učinkovine, polimerni nosilci, plastoviti polimeri, superkritično penjenje, in vitro sproščanje
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 273; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: V magistrskem delu je predstavljen postopek formulacije ekstraktov iz lupine granatnega jabolka v biorazgradljive polimerne nosilce. Postopek je sestavljen iz treh faz: faze ekstrakcije, faze analiziranja pridobljenih ekstraktov in faze enkapsulacije ekstraktov v organogel ter nadaljnjo in vitro sproščanje aktivnih učinkovin v simuliranih človeških tekočinah. Z uporabo treh različnih ekstrakcijskih metod – hladna maceracija, ultrazvočna ekstrakcija in superkritična (SC) ekstrakcija in dveh različnih topil (čisti etanol in mešanica etanola in vode) smo skušali iz suhe lupine granatnega jabolka ekstrahirati čim več ciljnih fenolnih spojin, to je galne kisline in rutina. S kvalitativno in kvantitativno analizo smo prišli do zaključka, da je ekstrakt, pridobljen s SC ekstrakcijo in topilom mešanice etanol-voda, vseboval največji delež galne kisline (3.546,38 µg/g) in rutina (358,49 µg/g). S spektrofotometričnimi analiznimi metodami smo določili antioksidativno učinkovitost ekstraktov. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vsebovali visok delež fenolnih spojin in dosegli visok % inhibicije – dobro antioksidativno delovanje. Protimikrobno delovanje ekstraktov smo preverjali tako pri gram negativnih kot pri gram pozitivnih bakterijah. Določili smo, da je minimalna inhibitorna koncentracija za gram negativne bakterije 4,69 mg/mL oz. 9,38 mg/mL. Za gram pozitivne bakterije pa 18,75 mg/mL. Ekstrakt, ki je vseboval najvišji delež ciljnih fenolnih spojin, smo nato vkomponirali v organogel in spremljali in vitro sproščanje fenolnih spojin v 0,1 M HCl. Med procesom sproščanja smo periodično izvajali vzorčenje. Po 24 urah smo vzorce analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije in masne spektrometrije (LC/MS), z namenom, da bi ugotovili kolikšen delež fenolnih spojin smo vkomponirali v izbran organogel, kako hitro so se fenolne spojine sproščale med procesom in kolikšen delež fenolnih spojin se je sprostil. Rezultati so pokazali, da izbran organogel (osnova sončnično olje) ni bil najbolj primeren za enkapsulacijo fenolih spojin in na njihovo sproščanje. Ugotovili smo, da je bila vsebnost fenolnih spojin v organogelu nizka (nizek % vključitve ekstrakta v organogel). Sproščanje pa je potekalo hitro (v prvih dveh urah se je izločilo največ fenolnih spojin), kar bi pomenilo, da bi antioksidativno in protimikrobno delovanje v telesu potekalo kratek čas.
Ključne besede: granatno jabolko, galna kislina, antioksidativni učinek, in vitro sproščanje, organogel
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 661; Prenosov: 113
Celotno besedilo (3,94 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati potencial aerogelov kot nosilcev za oralno dostavo aktivnih učinkovin, z željo po izboljšanju njihove biodostopnosti in doseganju kontroliranega sproščanja v prebavnih tekočinah. Aerogeli nastanejo s tvorbo gelov, v katerih se tekoča faza odstrani in nadomesti s plinasto. Perspektivni nosilci aktivnih učinkovin so zaradi svoje visokoporozne strukture, nizke gostote in velike specifične površine. V sklopu eksperimentalnega dela smo najprej s sol-gel sintezo in superkritičnim sušenjem sintetizirali aerogele. Zaradi biokompatibilnosti, biorazgradljivosti in cenovne dostopnosti smo kot izhodiščne materiale izbrali hitozan in alginat. Pridobljene hitozanske in alginatne aerogele ter njune kompozite v različnih koncentracijah smo karakterizirali s plinsko adsorpcijo, termično analizo z DSC/TGA, določanjem deleža nabrekanja in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Karakterizacija je služila za izbor aerogelov z najboljšimi lastnostmi za impregnacijo z aktivnimi učinkovinami. Kot aktivni učinkovini smo izbrali fenofibrat in esomeprazol, ki sta slabo topna v vodnih medijih in je zato njuna absorpcija v telesu otežena. Fenofibrat se uporablja za zdravljenje hiperholesterolemije, esomeprazol pa za zmanjševanje izločanja želodčne kisline. Aktivni učinkovini smo v aerogele vezali z dvema različnima postopkoma impregnacije, s superkritično impregnacijo (SCI) in z difuzijo iz topila med sol-gel sintezo (DIF). Uspešnost vezave aktivnih učinkovin v aerogele smo izračunali preko merjenja absorbanc z UV-Vis spektrometrom. Nazadnje smo testirali sproščanje aktivnih učinkovin iz aerogelov v simuliranih tekočinah prebavnega trakta. Rezultati so pokazali uspešno vezavo aktivnih učinkovin v aerogele. Tako pri impregnaciji fenofibrata kot tudi esomeprazola v aerogele smo v primerjavi s čistimi učinkovinami dosegli izboljšano oz. bolj kontrolirano sproščanje.
Ključne besede: aerogeli, polisaharidi, prevleke, aktivne učinkovine, impregnacija, sproščanje
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 1069; Prenosov: 307
Celotno besedilo (3,65 MB)