| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OD SKULPTURNEGA DO MIKRO-SKULPTURNEGA PARKA
Katja Šket, 2013, diplomsko delo

Opis: Delo razčlenjuje pojav skulpturnih parkov iz likovnega, zgodovinskega in prostorsko-oblikovnega vidika. Z obravnavo sorodnih pojavov in analizo referenčnega primera se naveže na realiziran študentski projekt Mikro-skulpturni park, in predstavi njegovo zasnovo, obseg, proces nastajanja, vsebinske in oblikovne lastnosti ter reazlizacijo projekta. Skupinski študentski projekt v obliki začasnega skulpturnga parka, v malem merilu, poseže v odprti prostor mesta, kot urbani eksperiment, ki kaže na potencialne možnosti razvoja in pomene tovrstnih posegov v prostor mesta. V praktičnem delu je predstavljena oblikovna zasnova publikacije o projektu, ki združuje predstavitveno in izobraževalno vlogo. Vključuje obravnavo projektne lokacije, mariborskega mestnega parka, teoretična izhodišča in podrobno predstavlja posamezna šudentska dela, elemente Mikro-skulpturnega parka.
Ključne besede: skulpturni park, umetnost na prostem, kiparstvo, Mestni park Maribor
Objavljeno: 30.09.2013; Ogledov: 1044; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (39,22 MB)

2.
VLOGA IN POMEN RISBE V ARHITEKTURI
Katja Šket, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je bila risba kot temeljno sredstvo likovnega izražanja. Obravnavali smo vzgibe za njen pojav, njene splošne tehnične in izrazne značilnosti, jo klasificirali in opredelili njene glavne funkcije ter skozi kronološki pregled ugotovili njeno dvojno naravo, ki se giblje med avtonomnim in pomožnim delom. S stališča slednjega smo jo obravnavali v optiki arhitekturnega oblikovanja, kjer smo izpostavili njeno delovaje pod specifičnimi zahtevami in potrebami stroke. Ugotovili smo, da risba na področju arhitekture (arhitekturna risba) lahko nastopa kot tvorno oblikovalsko orodje (skica), prezentacijski medij (prezentacijska risba) in kot nosilec informacij za izvedbo objektov (tehnična risba), pri tem pa je njena prisotnost močno podvržena digitalnim orodjem in z njimi povezanimi načini prezentacije. Zaznali smo pomembne razlike med uporabo risbe v preteklosti in v sodobni arhitekturni praksi. Vse zahtevnejši načini gradnje sicer zahtevajo napredne pristope tudi v predstavitvenih metodah, a se z zapostavljanjem ročne risbe izgublja poglavitna kvaliteta ustvarjanja, avtorski izraz, zato je vzporedna uporaba digitalnih in analognih tehnik ključna za celovit pristop k arhitekturnim problemom. Preko izpostavljenih primerov arhitekturne skice smo njeno raziskovanje razširili na lastno izražanje, v širokem namenskem razponu, kjer se je izkazala za izjemnega mediatorja med mislijo in roko, ki služi za beleženje stvarnega, nestvarnega in sveta vmes.
Ključne besede: risba, arhitekturna risba, arhitektura, skica
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 605; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (144,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici