| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza stališč bodočih učiteljev in učiteljev v praksi do vzgojno-izobraževalne inkluzije učencev s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Katarina Pogorevc Lavbič, 2024, magistrsko delo

Opis: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole prinaša vse več novih izzivov. Veliko breme pri tem nosijo prav učitelji kot ključni akterji inkluzije. Od učiteljev, ki poučujejo v inkluzivnih oddelkih, se pričakuje, da pridobijo vsa potrebna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, sámo idejo o inkluziji oziroma inkluzivnem poučevanju pa popolnoma sprejemajo in so ji naklonjeni. Opara meni, da so za uresničevanje inkluzije zelo pomembna stališča učiteljev, a ta so odvisna od mnogih dejavnikov, kot sta ugotovili Schmidt in Čagran v svoji raziskavi. Stališča učiteljev do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v razred skupaj s tipičnimi vrstniki pomembno spodbujajo ali ovirajo uspešno inkluzijo v vzgoji in izobraževanju. Magistrsko delo razišče stališča učiteljev v praksi in bodočih učiteljev do vzgojno-izobraževalne inkluzije otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli. Podrobneje so predstavljene razlike v stališčih učiteljev v praksi in bodočih učiteljev do posameznih pokazateljev splošnih stališč do inkluzije glede na starost, izkušnje, usposobljenost in status. Raziskovanje poteka s spletnim anketnim vprašalnikom, oblikovanim za učitelje razrednega pouka. Zbran je vzorec 96 učiteljev razrednega pouka in 39 bodočih učiteljev. Zbrani podatki so nato obdelani s statističnim programskim paketom SPSS. S pomočjo statističnih testov je na koncu pridobljen vpogled v stališča učiteljev do inkluzije.
Ključne besede: učitelji razrednega pouka, inkluzija, stališče
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

2.
Socialni položaj učencev z Aspergerjevim sindromom v osnovni šoli
Katarina Pogorevc, 2011, diplomsko delo

Opis: Osebe z Aspergerjevim sindromom strokovnjakom še danes predstavljajo eno veliko uganko. Čeprav je o Aspergerjevem sindromu napisane že kar nekaj literature, se strokovnjaki še vedno poglabljajo v to motnjo. Preučiti in ugotoviti želijo, katera področja, spretnosti so pri osebah z Aspergerjevim sindromom bolje razvita, katera manj, poskušajo pa razumeti tudi kakšno je njihovo delovanje v vsakodnevnem življenju in kakšne medsebojne odnose so sposobni vzpostaviti. V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej razložena pojem integracije in pojem inkluzije, sledi zakonska podlaga v vzgoji in izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, nato je predstavljena sama definicija, kaj Aspergerjev sindrom je, vzroki za nastanek te motnje, značilnosti in razvoj otrok z Aspergerjevim sindromom ter sama obravnava teh otrok. Na koncu tega dela so predstavljeni še različni položaji, ki jih učenci zasedajo znotraj razredov ter metoda s katero ugotavljamo te položaje, podani pa so tudi predlogi, kako nuditi pomoč socialno nespretnim učencem. V empiričnem delu je najprej zajeta analiza sociometrične preizkušnje, nato pa analiza rezultatov pridobljenih s strukturiranim intervjujem. Analiza dobljenih rezultatov sociometrične preizkušnje je pokazala, da večina učencev z Aspergerjevim sindromom znotraj razredov zaseda precej slabše položaje, kot pa njihovi vrstniki, kar posledično vodi do tega, da se sošolci raje izogibajo učencev z omenjeno motnjo, jih zavračajo in prezirajo. Na te rezultate se navezujejo še rezultati pridobljeni pri strukturiranem intervjuju, kjer se je izkazalo, da učenci z Aspergerjevim sindromom sami ocenjujejo, da imajo veliko prijateljev, da se v njihovi družbi zelo dobro počutijo, da se z njimi pogostokrat srečujejo, pa ne samo v šoli pri pouku, ampak tudi pri šolskih in zunajšolskih dejavnostih ter na rojstnodnevnih zabavah. Pri vsem tem je zanimivo to, da se pridobljeni rezultati pri sociometrični preizkušnji in strukturiranem intervjuju med seboj ne dopolnjujejo in ujemajo najbolje, ampak so si v nasprotju s pričakovanim.
Ključne besede: Integracija, inkluzija, Aspergerjev sindrom, socialni položaj, sociometrična preizkušnja...
Objavljeno v DKUM: 19.07.2011; Ogledov: 4699; Prenosov: 817
.pdf Celotno besedilo (436,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici