| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ravnanje s komunalnimi odpadki - primer Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov
Katarina Pečnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje (RCERO Celje). Opisali smo objekte centra ter postopke, ki se znotraj posameznih objektov odvijajo. Prikazali smo sedanje stanje na podrocju ravnanja s komunalnimi odpadki v Savinjski regiji. Tukaj nas je predvsem zanimalo, kako je ravnanje s komunalnimi odpadki urejeno po posameznih obcinah, ki sodelujejo v RCERO Celje. Ucinkovito ravnanje s komunalnimi odpadki je pogojeno z dovolj dobro ozavešcenim prebivalstvom. Tako smo s pomocjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kakšno je stanje ozavešcenosti prebivalcev Savinjske regije o ravnanju s komunalnimi odpadki in kako je s prepoznavanjem RCERO Celje med temi prebivalci. Predstavili smo tudi primer rešitve.
Ključne besede: Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, komunalni odpadki, ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ozavešcenost prebivalstva
Objavljeno: 13.06.2010; Ogledov: 2177; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Zakonodajni vidik označevanja alergenov: pregled veljavne evropske zakonodaje ter stališča slovenskih potrošnikov z alergijo na živila
Katarina Pečnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Prehranska alergija je imunska reakcija na določeno živilo, ki lahko pri posamezniku izzove različne simptome, tudi smrt, zato je toliko bolj pomembno, da se posameznika zaščiti pred takšnimi reakcijami. V nalogi so obravnavane uredbe, direktive ter slovenski pravilnik s področja označevanja živil ter varnosti živil, s poudarkom na področju označevanja alergenov. S pomočjo anketnega vprašalnika objavljenega na spletu med februarjem in aprilom 2013, z vprašanji vezanimi na doživljanje potrošnikov na prehranske alergije, sem pridobila podatke, ki sem jih ovrednotila s programom SPSS. Rezultatov razširjenosti prehranskih alergij v Sloveniji ne moremo primerjati s splošno znanimi podatki, so se pa kot najpogostejše v naši anketni raziskavi pokazale alergije na mleko in mlečne izdelke, gluten, jajca ter oreške in arašide. Težave zaradi prehranskih alergij pri večini anketirancev vplivajo na kvaliteto življenja predvsem zaradi povečane skrbi glede označb na živilih, povečanega finančnega izdatka zaradi izbire primernih živil, strahu pred zaužitjem škodljivega živila ter omejenega prehranjevanja zunaj doma. Anketiranci so bili tudi večinskega mnenja, da živilski izdelki, ki vsebujejo alergene sestavine niso dovolj dobro označeni in da zakonodaja ne skrbi dovolj dobro za posameznike s prehranskimi alergijami. Obravnavana živilska zakonodaja se prilagaja potrebam posameznikov z alergijami vendar pa so spremembe še mogoče in tudi s strani dovzetnih posameznikov pričakovane.
Ključne besede: evropska živilska zakonodaja, označevanje, alergen, alergija na živila
Objavljeno: 03.03.2014; Ogledov: 1204; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici