| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Težave in dileme upravljanja z divjadjo na slovenskih pokopališčih
Katarina Kumprej, 2020, magistrsko delo

Opis: Pokopališča predstavljajo pomemben del našega okolja in so običajno umeščena v bližino mest oziroma naselji. Zaradi tega prihaja do konfliktov med živalmi in ljudmi, saj na pokopališča zahajajo tudi živali in lahko povzročajo škodo. Največ težav na pokopališčih imajo običajno z divjadjo, ki je podvržena lovski zakonodaji in ljudje z njo gospodarijo. Gospodarjenje z divjadjo je pomembno zaradi porušenih naravnih razmer, vendar se lahko izkaže tudi za težavno na nelovnih območjih. Lov na divjad običajno poteka s strelnim orožjem in ima zaradi tega določene omejitve, kje lahko poteka. Zato je treba na pokopališčih poiskati druge rešitve, kako odpraviti probleme z divjadjo, in s kakšnimi posegi bi se strinjali upravitelji pokopališč in prebivalci Slovenije. Med prejetimi odgovori upravljalcev so kot rešitve najpogosteje navajali pasivne zaščite, kot so ograje, ki so jih v večji meri označili kot učinkovite za divjad. V odgovorih so zapisali, da jim več težav kot divjad na nekaterih območji povzročajo polži, golobi in mačke. V spletni anketi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci obiskujejo pokopališča, kako pogosto in katera. Zanimalo nas je, ali so na pokopališčih videli živali, kako pogosto in katere. Med odgovori so najpogosteje navedli ptiče in mačke, med tem ko druge živali redkeje opazijo na pokopališčih. Pogosteje na pokopališčih vidijo živalske iztrebke. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se strinjajo z določenimi ukrepi, s katerimi bi preprečili težave z divjadjo. Večini anketirancev so se popolnoma nesprejemljivi zdeli ukrepi, zaradi katerih bi žival poginila, med tem ko se je večina popolnoma strinjala z gradnjo pasivnih zaščit.
Ključne besede: pokopališča, slovenska pokopališča, divjad, upravljanje z divjadjo, zakon o lovstvu
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 151; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

2.
Rastline v osemnajstem zvezku Iconothece valvasoriane
Katarina Kumprej, 2017, diplomsko delo

Opis: Janez Vajkard (Johann Weichard) Valvasor se je rodil leta 1641 v Ljubljani in je umrl leta 1693 v Krškem. V njegovih delih zaznamo veliko raziskovalne vneme in ljubezni do domače zemlje, torej Kranjske, kar je tudi vodilo do ustanovitve grafične delavnice leta 1678. Delavnico je ustanovil po tem, ko se je ustalil na gradu Bogenšperk, ki ga je leta 1672 kupil od barona Franca Alberta Kajzla. Na grad je povabil razne risarje in bakrorezce, ki so pod njegovim vodstvom ustvarjali dela v okviru različnih tematik. Najvidnejši povabljeni risarji in bakrorezci so: Almanach, Justus van der Nypoort, Johann Wiriex, Pavao Ritter Vitezović, Peter Mungerstorff, Andrej Trost, Mihael Stangl, Matija Greischer, Jernej Ramschissl in Janez Koch. Za Valvasorja so izdelovali grafike, ki jih je kasneje vključeval v svoja knjižna dela. Valvasor je bil tudi zbiralec grafičnih listov in risb. Leta 1685 jih je dal zvezati v osemnajst zvezkov, od katerih se jih je do danes ohranilo sedemnajst. Dragoceno zbirko hranijo v Arhivu Republike Hrvaške v Zagrebu v okviru Bibliothece Metropolitanae, v Sloveniji pa je dostopna kot faksimile z naslovom Iconotheca Valvasoriana. Večino materiala za ikonoteko je Valvasor našel na svojih potovanjih, medtem ko je osemnajsti zvezek v celoti posvečen rastlinam in živalim Kranjske. V XVIII. zvezku ikonoteke so akvareli, ki jih je naslikal zaenkrat še neznani avtor, po vsej verjetnosti pa jih lahko pripišemo Valvasorju ali enemu izmed njegovih sodelavcev. Rastline, upodobljene v osemnajstem zvezku Iconothece Valvasoriane so bile naslikane takoj za tem, ko so bile odtrgane, in večino jih še danes najdemo v okolici gradu Bogenšperk. Akvareli so naslikani izredno spretno, vse povezuje modro-siva senca, rastline in živali pa so zlahka prepoznane. Obstaja možnost, da se je avtor pri nastajanju akvarelov opiral na dela Jacoba Hoefnagla, saj so njegove grafike rastlin in živali, ki jih je hranil v svoji zbirki, dobro služile kot predloge za mnoge slikarje.
Ključne besede: Janez Vajkard Valvasor, Iconotheca Valvasoriana, Bogenšperk, grafična delavnica, rastline na Kranjskem, akvareli, Hoefnagel
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 707; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici