| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost glasbenih preferenc z depresivnostjo pri mladostnikih
Urška Burian, Diana Malešič, Anja Bankovič, Katarina Habe, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Mladostniki so populacija, ki je za vplive glasbe še posebej dovzetna, depresivnost pa je v tem razvojnem obdobju najpogostejša psihopatologija. Tako smo želeli v raziskavi osvetliti odnos med tema dvema aktualnima fenomenoma v mladostnikovem življenju. V raziskavi je sodelovalo 272 mladostnikov (193 deklet in 79 fantov). Podatke smo pridobili s pomočjo Beckove lestvice depresivnosti (BDI II) in Kratkega testa glasbenih preferenc (STOMP). Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se preferiranje refleksivne in konvencionalne glasbe z depresivnostjo povezuje negativno, medtem ko je preferiranje uporniške glasbe z depresivnostjo povezano pozitivno. Razlike med spoloma niso bile potrjene. Opozorili smo tudi na problem veljavnosti vprašalnika STOMP, saj se je njegova veljavnost na slovenskem vzorcu izkazala za vprašljivo.
Ključne besede: depresivnost, glasbene preference, mladostništvo, funkcije glasbe, vpliv glasbe
Objavljeno v DKUM: 10.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Potenciali in izzivi uporabe glasbe v vsakdanjem ter učnem okolju otrok z ADHD : magistrsko delo
Nina Rihtarič, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo v teoretičnem delu opredeljuje simptome, vzroke, dejavnike tveganja in različne tipe ADHD, ter oblike pomoči tem otrokom, predvsem v šolskem okolju. Glasba ima pozitiven vpliv na vse ravni posameznikovega razvoja, na telesno, miselno in čustveno-socialno, zato jo je smiselno raziskati kot podporno orodje pri delu z otroki z ADHD. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kako učenci z ADHD doživljajo glasbo v prostem času in med učnim procesom in kako vpliva na njihovo čustveno kompetentnost ter kognitivne sposobnosti. Od učiteljev smo želeli izvedeti, preko katerih dejavnosti in s katerim namenom jo vključujejo v učni proces. V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava, ki je vključevala intervjuje z učenci z ADHD (n=11) in njihovimi učitelji (n=11). Povprečna starost sodelujočih učencev je bila 11,8 leta. Tematska analiza podatkov je pokazala, da učenci glasbo pogosto uporabljajo kot sredstvo za izboljšanje osredotočenosti in sproščanje. Učitelji prepoznavajo njen pozitivni vpliv na učence z ADHD z vidika samoregulacije čustev, izvršilnih funkcij in kognitivnih procesov. Prav tako poročajo o pomanjkanju smernic za njeno učinkovito uporabo v učnem procesu. Glavna ugotovitev raziskave je, da je glasba lahko zelo uporabno orodje pri delu z učenci z ADHD, vendar jo je treba premišljeno izbrati in uporabiti v učnem procesu. Poleg tega raziskava izpostavlja potrebo po večjem izobraževanju učiteljev o uporabi glasbe pri otrocih s posebnimi potrebami ter po oblikovanju smernic za njeno učinkovito implementacijo.
Ključne besede: ADHD, glasba, izvršilne funkcije, kognicija, čustvena regulacija
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Stimulating the development of rhythmic abilities in preschool children in Montessori kindergartens with music‑movement activities : a quasi-experimental study
Maruša Laure, Katarina Habe, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: This article examines the effects of Montessori music-movement activities on the development of the rhythmic abilities of 59 children from Montessori preschools, aged between 3 and 6 years. Children were deployed into two experimental groups (EG 1 (n = 20) & EG 2 (n = 22)) and a control group (CG) (n = 17). Our intervention consisted of introducing 15 to 20 min of unstructured movement time, either accompanied by a piano (EG 1) or recording (EG 2), three times a week for four months, whereas the control group carried on the usual Montessori program. We used a quasi-experimental nonequivalent groups design with pretest-posttest. Three tests for measuring rhythmic abilities were used: auditory discrimination of the rhythmic patterns, imitation of spoken rhythmic phrases, and determining the synchronization of movement with the rhythm of the music. The interventions had a positive effect on the development of the rhythmic abilities of children included in the study. The most significant effect was noticed in EG 1, while no effect of non-activity was detected in the control group.
Ključne besede: rhythmic abilities, music and movement, Montessori, preschool
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 288; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (676,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra : magistrsko delo
Maja Idoska, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili značilnosti otrok z MAS, primanjkljaje na socialnem področju in njihovo vključenost v vzgojo in izobraževanje. Nadalje bomo predstavili glasbo v povezavi z avtizmom in bomo podrobneje opisali možnosti razvijanja socialnega razvoja skozi glasbo ter izvedbo glasbene umetnosti v osnovni šoli s prilagojenim programom (OŠPP). Temu sledi predstavitev glasbenih dejavnosti in vloge ter kompetence učitelja pri poučevanju glasbene umetnosti. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati, kako učitelji dojemajo vlogo glasbenih dejavnosti pri pouku in proučiti njihovo poznavanje le-teh ter njihovih možnostih vpliva na socialni razvoj učencev z MAS. Proučili bomo pogostost njihove uporabe glasbenih dejavnosti pri pouku in mnenje o koristnosti teh za otroke z MAS. Prav tako je namen ugotoviti njihovo doživljanje lastne kompetentnosti za poučevanje glasbene umetnosti v OŠPP. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev prepoznava pozitivne učinke glasbenih dejavnosti na socialni razvoj učencev z MAS. V pogostosti uporabe glasbenih dejavnosti pri uri glasbene umetnosti glede na starost anketirancev ni bilo statistično značilnih razlik, vendar pa so rezultati pokazali, da se mlajši učitelji bolj strinjajo s trditvijo, da lahko otroci z MAS z glasbo usklajujejo in nadzorujejo svoje socialne interakcije ter da lahko glasba podpre povezanost s skupino za otroke z MAS. Ugotovljeno je bilo, da obstaja korelacija med oceno kompetentnosti anketirancev na glasbenem področju ter pogostostjo uporabe glasbenih dejavnosti, vendar le med določenimi pari spremenljivk. Podatki kažejo, da višja kot je kompetentnost anketirancev na glasbenem področju, v večji meri se strinjajo, da glasba pri učencih z MAS pozitivno vpliva na omenjene socialne vidike.
Ključne besede: Glasba, glasbene dejavnosti, motnje avtističnega spektra, socialni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Vloga glasbe in načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcih montessori : doktorska disertacija
Maruša Laure, 2023, doktorska disertacija

Opis: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave. V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe. Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

6.
Vpliv glasbenih dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo v predšolskem obdobju : magistrsko delo
Nuša Balažic, 2022, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrskega dela so podrobneje opisani vzroki, stopnje in definicija gibalne oviranosti, ki jih je v pedagoškem delu dobro poznati, če imajo strokovni delavci v skupini oz. oddelku otroka z gibalno oviranostjo. Teoretični del se poleg podrobnega opisa otrok z gibalno oviranostjo nanaša še na glasbene dejavnosti v vrtcu, cilje glasbene terapije in opis vpliva, ki ga imajo različne glasbene dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo. Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako glasbene dejavnosti vplivajo na deklico z zmerno gibalno oviranostjo, ki je vključena v predšolsko okolje. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z deklico, njeno mamo in vzgojiteljico, smo ugotovili, da deklica rada sodeluje v glasbenih dejavnostih tako v domačem okolju kot v predšolski skupini. S pomočjo enoletnega naključnega opazovanja v predšolski skupini smo ugotovili, da glasbene dejavnosti pozitivno vplivajo na počutje deklice z gibalno oviranostjo in ji omogočajo vključevanje v skupino vrstnikov. S pomočjo opazovanja smo ugotovili tudi, da se deklica najraje udeležuje plesnih dejavnosti, pevskih dejavnosti in nekoliko manj pa uživa pri igranju, kjer se mora posebej osredotočati na delovanje rok in prstov.
Ključne besede: otroci z gibalno oviranostjo, glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbena terapija, glasba in otroci z gibalno oviranostjo
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko delo
Janja Dovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 1641; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

8.
Odličnost glasbenega nastopanja
Ženet Vidovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen magistrske naloge je predstaviti veščine uspešne psihične priprave na glasbeni nastop. Cilj je opredelitev glasbenega nastopanja, predstavitev kriterijev odličnosti glasbenega nastopanja in dejavnikov, ki vplivajo na glasbeno nastopanje. Poglaviten cilj je predstaviti optimalno psihično pripravo na glasbeni nastop in strategije za doseganje le-te. Magistrsko delo na to tematiko prinaša novosti in je odprto za raziskovanje, zato je metodološko razdeljeno na že znane (znanstvene) vire, primerjave le-teh in morebitna nova odkritja. V empiričnem delu s pomočjo vodenja doživljajskega dnevnika lastnih zunanjih in notranjih vplivov in občutij na telo pred, med in po glasbenih nastopih spoznavam, ali strategije optimalne psihične priprave in zunanji dejavniki vplivajo na moje glasbene nastope.
Ključne besede: glasbeno nastopanje, osebnost, kriteriji odličnosti, psihična priprava, strategije psihične priprave
Objavljeno v DKUM: 11.06.2019; Ogledov: 1627; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (505,71 KB)

9.
Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebami
Romana Pušnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju. V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1523; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrov
Sintija Leva Bukovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: S svojo raziskavo smo želeli preveriti povezave med izvajalsko anksioznostjo (IA), ruminacijo, refleksijo in perfekcionizmom pri glasbenikih razilčnih glasbenih žanrov. Naš vzorec je obsegal 282 udeležencev (116 moških, 166 žensk), starih povprečno 27,61 let, ki solistično nastopajo v narodno-zabavni, zabavni, jazz in klasični zvrsti glasbe. Rezultati so pokazali, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med IA in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se IA zmerno pozitivno povezuje z dvomom v dejanja, pričakovanji staršev in starševsko kritiko. Izvajalska anksioznost se je povezovala tako z refleksijo kot ruminacijo, pri čemer je bila povezava med izvajalsko anksioznostjo in ruminacijo srednje pozitivna, z refleksijo pa nizko pozitivna. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v doživljanju IA glede na glasbeni žanr; izvajalci klasične glasbe doživljajo največ IA, sledijo jazz izvajalci in izvajalci zabavne glasbe, najmanj IA pa doživljajo izvajalci narodno-zabavne glasbe.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, glasbeniki, perfekcionizem, ruminacija, refleksija, glasbeni žanr
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1307; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (991,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici