| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE USTVARJALNIH GLASBENIH DEJAVNOSTI V WALDORFSKEM VRTCU, VRTCU MARIJE MONTESSORI IN JAVNEM VRTCU
Katja Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek: Glasba je del vsakega vzgojno-izobraževalnega programa, v katerem se k načrtovanju glasbene ustvarjalnosti pristopa na edinstven način. V teoretičnih izhodiščih so v nalogi predstavljeni glasbena ustvarjalnost pri predšolskem otroku, različni vzgojno-izobraževalni koncepti (waldorfska pedagogika, pedagogika M. Montessori in javni vrtec - kurikulum) ter njihovi pristopi k načrtovanju ustvarjalnih glasbenih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti podobnosti in razlike načrtovanja ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vseh treh vzgojno-izobraževalnih konceptih, ugotoviti zastopanost glasbene ustvarjalnosti v načrtovanem kurikulumu ter podati izhodišča za sistematično spodbujanje glasbene ustvarjalnost pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, ustvarjalne glasbene dejavnosti, predšolski otrok, waldorfska pedagogika, pedagogika Marie Montessori, javni vrtec.
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 7317; Prenosov: 1541
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
LJUDSKA GLASBA V PREKMURSKIH VRTCIH
Nadja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Glasba je del vsakega človeka. Ljudska glasba je del in posebnost nekega naroda, je globoko vkoreninjena v človeka, ne da bi se tega sam prav zavedal. Ljudska glasba je prav tako pomemben del Kurikuluma za vrtce. Vzgojiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, da jo najdejo, se vanjo poglobijo, se zavedajo njenega pomena za otroke in jim jo na primeren način približajo — skozi melodijo, pesem, glasbilo ali kako drugače. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogostost in načine uporabe prekmurske ljudske glasbe pri vzgojnem delu v oddelkih prekmurskih vrtcev, ugotoviti stališča vzgojiteljev/-ic predšolskih otrok do prekmurske ljudske glasbe in načine uporabe le-te v praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok v prekmurskih vrtcih imajo do prekmurske ljudske glasbe sicer pozitiven odnos, vendar jo le včasih vključujejo v svoje vzgojno delo. Obstaja pa srednja do visoka povezanost med stališči vzgojiteljev/-ic do prekmuske ljudske glasbe in načini uporabe le-te v praksi. To pomeni, da jo vzgojitelji/-ce, ki imajo bolj pozitiven odnos do te zvrsti glasbe, posledično več uporabljajo pri svojem vzgojnem delu v vrtcu.
Ključne besede: Ljudska glasba na Slovenskem, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasba v vrtcu, stališča, glasbene preference, Kodalyjeva metoda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3671; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (609,93 KB)

3.
POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKA
Vesna Hriberšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3385; Prenosov: 874
.pdf Celotno besedilo (449,34 KB)

4.
POVEZANOST SAMOPODOBE IN GLASBENE IZOBRAZBE PRI OSNOVNOŠOLCIH
Saša Šeško, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča samopodobe, samospoštovanja in samoučinkovitosti ter njihov razvoj in povezanost med njimi v povezavi z glasbenim izobraževanjem. Namen empiričnega dela je bil preveriti povezanost konceptov samospoštovanja in samoučinkovitosti z glasbeno izobrazbo pri osnovnošolcih (N = 153). Cilji izvedene raziskave so bili nadalje preveriti stopnjo povezanosti samospoštovanja in samoučinkovitosti s splošnim učnim uspehom ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na spol in starost. Rezultati so pokazali, da ni razlik glede na spol v stopnji samospoštovanja, obstajajo pa pomembne razlike glede na spol v stopnji samoučinkovitosti. Samospoštovanje in samoučinkovitost sta močno povezana z učnim uspehom in z oceno pri pouku glasbe. Povezanost med oceno pri inštrumentu in samospoštovanjem ne obstaja, medtem ko obstaja povezanost med oceno pri inštrumentu in samoučinkovitostjo. Samospoštovanje in samoučinkovitost nista povezana z oceno pri nauku o glasbi. Prav tako nismo ugotovili povezanosti med starostjo učencev ter samospoštovanjem in samoučinkovitostjo. Pri ugotavljanju razlik med tistimi učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne, smo odkrili pomembne razlike tako v stopnji samospoštovanja kot tudi v stopnji samoučinkovitosti, ki sta bolj izraženi pri posameznikih, ki obiskujejo glasbeno šolo. Iz tega lahko povzamemo, da so učinki aktivnega ukvarjanja z glasbo na samospoštovanje in samoučinkovitost pozitivni, zato bi lahko v sistemu osnovnega šolanja namenili večjo pozornost temu vzvodu, ki nam zelo učinkovito pomaga pri oblikovanju otrokove zdrave samopodobe.
Ključne besede: Samopodoba, samospoštovanje, samoučinkovitost, vplivi glasbe, glasbena izobrazba.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 1645; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (386,89 KB)

5.
MOTIVACIJA OSNOVNOŠOLCEV PRI POUKU GLASBE
Katja Tandler, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o motivaciji, in sicer natančneje opredeljuje motivacijo osnovnošolcev pri glasbenem pouku. V diplomskem delu smo skušali ugotoviti, kakšna je stopnja motiviranosti osnovnošolcev za glasbeni pouk. Pri tem smo se še posebej osredotočili na pojav različnih vrst in stopnje motiviranosti učencev za celotno področje predmeta glasbena vzgoja, vpliv učiteljev na učenčevo aktivnost pri pouku glasbe ter motivacijo za glasbo v vsakdanjem življenju. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskovali smo na priložnostnem vzorcu učencev (N = 107), ki so se razlikovali po spolu in starosti. Vzorec je zajemal učence četrtih, petih, osmih in devetih razredov. Iz rezultatov je razvidno, da igra glasba v vsakdanjiku učencev kar pomembno vlogo, pa tudi njihova stopnja motiviranosti za glasbeni pouk je temu primerno visoka. Aktivnosti pri pouku glasbe učenci kar pozitivno ocenjujejo, zaskrbljujoč pa je podatek o priljubljenosti učenja glasbene teorije in zgodovine. Le-ta kaže na to, da so učenci za ti dve aktivnosti najmanj zainteresirani. Poleg tega je iz rezultatov razvidno tudi to, da je glasbena vzgoja predmet, ki je med osnovnošolsko populacijo dokaj priljubljen, saj je na lestvici vrednotenja šolskih predmetov dosegel visoko mesto tako pri učencih na razredni, kot tudi pri učencih na predmetni stopnji. Rezultati torej kažejo na visoko stopnjo motiviranosti učencev za pouk glasbe, prav tako pa je glasbena vzgoja predmet z visoko stopnjo priljubljenosti med osnovnošolci.
Ključne besede: motivacija, teorije motivacije, glasbena vzgoja, model PPZZ
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2353; Prenosov: 361 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (544,27 KB)

6.
DEJAVNIKI ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Aleksandra Pučko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost predšolskih otrok. Raziskovala sem 13 dimenzij čustvene inteligentnosti. Dotaknila sem se razvoja temeljnih in kompleksnejših čustev. Zanimal me je tudi otrokov čustveni razvoj ter razvijanje čustvene inteligentnosti v vrtcu. Osredotočila sem se tudi na vpliv narava-dednost ter učenje-vzgoja na razvoj čustvene inteligentnosti. Pri empiričnem delu diplomske naloge sem primerjala otroke iz vrtca Cerkvenjak- Sv. Andraž ter otroke iz vrtca Jožice Flander v Mariboru. V vprašalniku je sodelovalo skupaj šest vzgojiteljic, torej tri iz mestnih vrtcev in tri iz podeželskih vrtcev. Vzgojiteljice so ocenjevale otroke na podlagi priložene ocenjevalne lestvice ter anketnega vprašalnika. V anketnem vprašalniku je bilo ocenjenih 133 otrok, 69 otrok iz mestnega okolja ter 64 otrok iz podeželja. Pri obdelavi podatkov sem otroke razdelila v dve starostni skupini, saj sem ugotavljala, če starost vpliva na razvoj čustvene inteligentnosti. Prav tako sem primerjala rezultate vprašalnikov glede na spol, na kraj bivanja ter njihovo starost. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v čustveni inteligentnosti pri otrocih glede na starost, spol in demografsko okolje. In sicer je bila večja čustvena inteligentnost prisotna pri starejših predšolskih otrocih, pri deklicah in pri otrocih s podeželja.
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, merjenje čustvene inteligentnosti, dimenzije čustvene inteligentnosti, predšolski otrok.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2714; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (324,49 KB)

7.
OSEBNOST VZGOJITELJA/VZGOJITELJICE
Patricija Roj, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem ugotavljala, katere osebnostne lastnosti prevladujejo pri vzgojiteljicah. Izhajala sem iz modela Velikih pet. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu teoretičnega dela je predstavljen pojem osebnosti, razvoj osebnosti in njene značilnosti. V drugem delu teoretičnega dela sem se, zaradi podobnosti populacije, osredotočila predvsem na osebnostne značilnosti učiteljev, ker o osebnosti vzgojiteljev ni veliko literature in empiričnih raziskav. V empiričnem delu sem uporabila samoocenjevalno lestvico BFO, ki vsebuje pet velikih faktorjev osebnosti. V raziskavo sem vključila 91 vzgojiteljic in njihovih pomočnic iz štirih različnih vrtcev v Mariboru. Rezultati so pokazali, da imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic vseh starosti najbolj izraženo dimenzijo vestnosti, ki se nanaša na njihovo natančnost, redoljubnost in sistematičnost. Pri vzgojiteljicah in pomočnicah mlajše starostne generacije je najbolj izražena dimenzija sprejemljivosti, ki odraža njihove medosebne odnose, čustveno odprtost, zaupanje in empatijo. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic starejše starostne generacije imajo najbolj izraženo dimenzijo vestnosti, ki odraža njihovo odgovornost, vztrajnost in močno voljo. Pri vseh vzgojiteljicah in pomočnicah vzgojiteljic je bila najmanj izražena dimenzija čustvene stabilnosti.
Ključne besede: osebnost, model velikih pet, osebnostne značilnosti vzgojiteljev/vzgojiteljic
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 3482; Prenosov: 621
.pdf Celotno besedilo (704,59 KB)

8.
ČUSTVENA INTELIGENTNOST VZGOJITELJIC/VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK
Vanja Fišer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost vzgojiteljic/vzgojiteljev predšolskih otrok. Zanimalo me je, kaj sploh je čustvena inteligentnost, kako se razvija. Dotaknila sem sem se tudi razvoja čustev, tako temeljnih kot kompleksnejših. Poleg tega sem raziskala 13 področij oz. dimenzij čustvene inteligentnosti. Prav tako so me zanimale osebnostne značilnosti vzgojiteljev. Pri empiričnem delu je sodelovalo 80 vzgojiteljic iz štirih različnih slovenskih vrtcev. V vprašalniku, ki sem jim ga prinesla, je bilo 30 postavk iz treh različnih sklopov (zaznavanje lastnih čustev, izražanje lastnih čustev in prepoznavanje čustev pri drugih). Pri obdelavi podatkov sem vprašalnik razdelila na tri dele glede na delovno dobo, saj me je zanimalo ali se stopnja čustvene inteligentnosti glede na delovno dobo zvišuje. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji pri višji delovni dobi bolje zaznavajo in izražajo svoja čustva, malo manj pa prepoznavajo čustva pri drugih.
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, vzgojitelj predšolskih otrok, čustva, merjenje čustvene inteligentnosti.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 2642; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (373,98 KB)

9.
STRATEGIJE URAVNAVANJA VEDENJA PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Biljana Lazarević, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, katere strategije za uravnavanje vedenja vzgojitelji v vrtcih poznajo in uporabljajo ter kakšna je po njihovem mnenju učinkovitost le-teh. Hkrati sem želela ugotoviti razliko glede na delovno mesto, ki ga opravljajo v vrtcu, razliko glede na lokacijo vrtca, razliko glede na delovno dobo zaposlenih v vrtcu in razliko glede na starostno skupino otrok, v kateri zaposleni opravljajo svoje delo. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu je predstavljen pojem vedenja, vrste vedenja, vedenjska genetika in dejavniki, ki vplivajo na vedenje. V drugem delu so zajeti vedenjski problemi, vedenjska modifikacija, vloga vrtca in vzgojitelja ter strategije za uravnavanje vedenja. Ker je neposredno o vzgojiteljih malo literature, sem si pomagala še z literaturo za učitelje in starše. V empiričnem delu sem uporabila anketni vprašalnik, sestavljen v namen konkretne raziskave, s katerim sem anketirala 76 vzgojiteljev/vzgojiteljic in pomočnikov vzgojitelja/pomočnic vzgojiteljic iz Maribora in okolice. Rezultati so pokazali, da pri poznavanju, uporabi in učinkovitosti ne prihaja do pomembnih statističnih razlik, ne med timom v skupini, prav tako tudi ne med zaposlenimi, ločenimi po delovni dobi, ne med mestnimi in podeželskimi vrtci in prav tako tudi ne med starostnimi skupinami otrok, v katerih zaposleni opravljajo svoje delo. Vse to odraža, da nova znanja dohajajo tako mlajše kot starejše osebe, ne glede na to, ali so zaposlene v večjih mestnih vrtcih ali izven mesta v manjšem vrtcu, in da to znanje tudi uporabljajo.
Ključne besede: vzgoja, vedenjski management, strategije uravnavanja vedenja, vrtec, vzgojitelj.
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2334; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
INDIGO OTROCI - POZNAVANJE PROBLEMATIKE V SLOVENSKIH VRTCIH
Katarina Škorjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Čedalje bolj pogosto v vrtcih slišimo, da so nove generacije otrok drugačne, nemirne, neposlušne, težje vodljive. Vzgojiteljice poročajo, da je njihovo delo postalo težje. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v ZDA pojavila teorija o indigo otrocih. Ta oznaka je v naslednjih desetletjih postala sinonim za »drugačne«, »težavne«, »nove« otroke po celem svetu in tudi pri nas se je s pomočjo medijev ter strokovne javnosti udomačila.. Namen diplomskega dela je bil raziskati poznavanje problematike t. i. indigo otrok pri vzgojiteljicah v slovenskih vrtcih. S tem namenom je bila izvedena anketa. Predpostavka je bila, da so otroci današnjega časa res do neke mere drugačni in da se njihova drugačnost ujema z lastnostmi indigo otrok, kot so navedene v literaturi, kar je bilo z raziskavo tudi dokazano. Hipoteza, da imajo vzgojiteljice, ki poznajo koncept indigo otrok in pri svojem delu uporabljajo alternativne pedagoške pristope, s sodobnimi otroki manj »težav«, je bila delno dokazana.
Ključne besede: Ključne besede:indigo otroci, predšolska vzgoja, vzgojiteljice, alternativna pedagogika
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 3025; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici