| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KOMUNIKACIJA MED STARŠI IN OTROKI - TEŽAVNI POGOVORI
Katarina Fekonja, 2009, diplomsko delo

Opis: Komunikacija je ena izmed osnovnih sposobnosti, potrebnih za življenje, ki jo mora vsak človek razviti že v zgodnjem otroškem obdobju. Za to dobi prve možnosti, spodbude in vzore v družini. Vsaka družina ima svoje vzorce komunikacije in marsikdaj je kakšna tema povezana z različnimi tabuji. Ponekod na primer ni zaželeno nikakršno pretirano izkazovanje čustev, spet drugje ne dopustijo le nekaterih. Namen diplomskega dela je bil raziskati pomen komunikacije, kako le-ta vpliva na posameznika, kako jo izboljšati ter kako osvetliti problematiko težavnih pogovorov, to je komunikacijo o stvareh, ki pri večini zbujajo neprijetna občutja. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšen pomen ima komunikacija v družini, ali se ji posveča dovolj časa, kdo je po mnenju staršev primarni vir informacij otroku ter kako se starši lotijo tem, o katerih se jim je težko pogovarjati. Odgovore smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Spoznali smo, da bi starši morali poskrbeti, da se v družini vzpostavi dovolj zaupanja in povezanosti med člani, tako da se lahko otroci brez zadržkov obrnejo na njih. Zato je pomembno, da se starši z otrokom odprto, iskreno in brez zadržkov pogovarjajo o vseh pomembnih rečeh ne glede na to, kako težaven pogovor je pred njimi.
Ključne besede: Odprta komunikacija, komunikacija med starši in otroki, težavni pogovori
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 7560; Prenosov: 952
.pdf Celotno besedilo (835,90 KB)

2.
TRAINSPOTTING: PRIMERJAVA PREVODOV PREKLINJANJA V LITERATNEM DELU IN FILMSKIH PODNAPISIH
Katarina Fekonja, 2010, diplomsko delo

Opis: Žaljiv jezik, kot so kletvice in psovke, ima v vsaki kulturi različne jezikovne preference in vzorce ter ne bi ga smeli obravnavati kot nekaj barbarskega, temveč kot del jezikovne kulture. Žaljiv jezik se uporablja v številnih literarnih delih in filmih, kar pa predstavlja težavo za prevajalce. Največja težava slovenskega jezika leži v tem, da naš pristni žaljiv jezik ne izrazi istega tona, registra in intenzivnosti napisanih ali izgovorjenih besed izvornega besedila. V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli prikazati žaljiv jezik s stališča uporabe, družbene vpetosti, cenzure in prevoda. V empiričnem delu smo analizirali slovenski prevod romana in filma (oba polna žaljivega jezika) Irvina Welsha — Trainspotting. S tem delom smo želeli ugotoviti možne razlike med prevodoma žaljivega jezika v knjižnem delu in filmskih podnapisih. Žaljiv jezik je nekaj, kar ne moremo prevajati dobesedno, saj mora prevod upoštevati družbeno-kulturni kontekst ciljnega jezika, da bi pri ciljni publiki dosegli isti učinek, kot ga je doseglo izvorno besedilo.
Ključne besede: prevod, Trainspotting, žaljiv jezik, knjižni prevod, filmsko podnaslavljanje, glosar
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2817; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (883,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici