| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 301
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Cestnoprometno kazensko pravo: cestnoprometni delikti
Katarina Jalovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oz. cestnoprometni delikti so se razvili kot posledica proizvodnje avtomobilov, s čimer je moral biti usklajen tudi razvoj cestnega prometa. Skladno s tem je bila naloga zakonodajalca, da z ustrezno zakonodajo poskrbi za varnost vseh udeležencev v prometu. Slovensko materialno kazensko pravo uvršča v kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa devet deliktov iz posebnega dela KZ-1, ki se med seboj razlikujejo glede zakonskih znakov, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da se določeno izvršitveno ravnanje presoja po določbah točno določenega člena omenjenega zakonika. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so inkriminirana od 323. pa do 331. člena KZ-1, z naslednjimi naslovi: Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, Opustitev nadzorstva v javnem prometu, Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, Ugrabitev zrakoplova ali plovila, Napad na varnost zračnega prometa ter Uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa. Z inkriminacijo zgoraj naštetih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa se varujejo raznovrstne dobrine, od splošne varnosti in pretočnosti prometa kot neosebne in nedisponibilne dobrine, do življenja človeka in njegove telesne celovitosti kot osebne dobrine, s težkim vprašanjem disponibilnosti teh dobrin. Pri srečevanju osebnih in neosebnih dobrin nastopijo težki pravni položaji z etičnimi vprašanji, zlasti na področju stekov in odmere kazni, do česar prihaja na področju cestnoprometnih deliktov zlasti pri dilemah, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujšo posledico ali pa se bodo v konkretnem primeru uporabila splošna pravila stekov, ki predpostavljajo avtonomijo kaznivih ravnanj, pri čemer vsako kaznivo ravnanje zase predstavlja kaznivo dejanje. V zvezi s tem je zanimivo tudi razumevanje in razlaganje posameznih zakonskih znakov določenih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kot je to npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1, kjer si teorija ni enotna, ali gre pri omenjenem zakonskem znaku hude telesne poškodbe le za prepovedano posledico kaznivega dejanja po 323. členu KZ-1 ali pa za objektivni pogoj kaznivosti.
Ključne besede: kaznivo dejanje, prekršek, naklep, malomarnost, prometna nesreča, hujša posledica, objektivni pogoj kaznivosti, silobran, skrajna sila, objektivni pogoj kaznivosti
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
Omejitve pooblastil prokurista (primerjalno)
Katarina Pavlišin, 2020, magistrsko delo

Opis: Prokurist je pooblaščenec, vendar ne klasični pooblaščenec družbe. Naloga obravnava posebnosti njegovega položaja v razmerju do zakonitih zastopnikov in drugih pooblaščencev ter opredeli njegov položaj med zastopniki. Na podlagi teh ugotovitev nadalje obravnava omejitve prokuristovih pooblastil, ki izhajajo direktno iz zakona ter tudi iz sodne prakse. Ker je prokurist pogost institut v kontinentalnem pravu, primerjamo njegov položaj v različnih sistemih – tokrat v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Omenjene države, razen Srbije, imajo podobno ureditev z manjšimi, a značilnimi razlikami. Na eni strani so sistemi, v katerih se prokurist po obsegu pooblastil enači z zakonitimi zastopniki družbe, in sicer ima vsa pooblastila, razen za odtujitev in obremenitev nepremičnin. Zaradi nejasnosti zakonskega besedila v teoriji in praksi se pojavljajo različne dileme v zvezi obsega prokuristovih pooblastil, predvsem v zvezi prenosa pooblastil ter procesnih upravičenj. Zakon Srbije sicer jasno opredeli položaj prokurista, ga pa bolj približuje generalnemu pooblaščencu kot zakonitemu zastopniku. Za vse omenjene sisteme je možnost podelitve prokure za podružnico. Zato je predstavljen pojem podružnice ter vpliv takšne prokure na obseg prokuristovih pooblastil. Posebno vprašanje je obseg prokuristovih pooblastil glede procesnih upravičenj. To je bila dolgo sporna tema v slovenski praksi, ki je sicer deloma razrešena s spremembo zakona iz leta 2015, vendar vprašanja prenosa pooblastila na odvetnika ter omejitve iz procesnih zakonov še ostajajo sporna. Naloga tudi obravnava posebno obliko skupnega zastopanja – skupno zastopanje prokurista in zakonitih zastopnikov družbe ‒ ter išče odgovore na vprašanja, kdaj je takšno skupno zastopanje smiselno in dovoljeno.
Ključne besede: prokura, prokurist, pooblastilo, zastopniki gospodarskih družb, zastopanje, procesna pooblastila, podružnica
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (537,21 KB)

3.
4.
Predlog za razvoj temačnega turizma v Mariboru
Katarina Tement, 2020, diplomsko delo

Opis: Mesto Maribor ima zelo pestro in bogato zgodovino. Vendar so številni dogodki, ki so se odvijali v mestu, imeli negativen vpliv na prebivalstvo. Tako bomo v diplomski nalogi raziskovali temačni turizem v Mariboru, ki zajema dogodke, povezane s nesrečami, žalostjo in smrtjo. V svetovnem merilu je temačni turizem že znana veja turizma, v Sloveniji pa je v fazi razvoja. Pregledali bomo, ali ima Maribor dovolj temačnih dogodkov in zgodb za ponudbo takšne vrste turizma. Raziskali bomo tudi, katere znamenitosti izven naših meja so označene kot temačni turizem (ang. dark tourism). V zaključku pa bomo ustvarili produkt potencialnih znamenitosti v Mariboru.
Ključne besede: Turizem, temačni turizem, Maribor
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
Težave in dileme upravljanja z divjadjo na slovenskih pokopališčih
Katarina Kumprej, 2020, magistrsko delo

Opis: Pokopališča predstavljajo pomemben del našega okolja in so običajno umeščena v bližino mest oziroma naselji. Zaradi tega prihaja do konfliktov med živalmi in ljudmi, saj na pokopališča zahajajo tudi živali in lahko povzročajo škodo. Največ težav na pokopališčih imajo običajno z divjadjo, ki je podvržena lovski zakonodaji in ljudje z njo gospodarijo. Gospodarjenje z divjadjo je pomembno zaradi porušenih naravnih razmer, vendar se lahko izkaže tudi za težavno na nelovnih območjih. Lov na divjad običajno poteka s strelnim orožjem in ima zaradi tega določene omejitve, kje lahko poteka. Zato je treba na pokopališčih poiskati druge rešitve, kako odpraviti probleme z divjadjo, in s kakšnimi posegi bi se strinjali upravitelji pokopališč in prebivalci Slovenije. Med prejetimi odgovori upravljalcev so kot rešitve najpogosteje navajali pasivne zaščite, kot so ograje, ki so jih v večji meri označili kot učinkovite za divjad. V odgovorih so zapisali, da jim več težav kot divjad na nekaterih območji povzročajo polži, golobi in mačke. V spletni anketi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci obiskujejo pokopališča, kako pogosto in katera. Zanimalo nas je, ali so na pokopališčih videli živali, kako pogosto in katere. Med odgovori so najpogosteje navedli ptiče in mačke, med tem ko druge živali redkeje opazijo na pokopališčih. Pogosteje na pokopališčih vidijo živalske iztrebke. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se strinjajo z določenimi ukrepi, s katerimi bi preprečili težave z divjadjo. Večini anketirancev so se popolnoma nesprejemljivi zdeli ukrepi, zaradi katerih bi žival poginila, med tem ko se je večina popolnoma strinjala z gradnjo pasivnih zaščit.
Ključne besede: pokopališča, slovenska pokopališča, divjad, upravljanje z divjadjo, zakon o lovstvu
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 151; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

6.
Pomen osebne urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih
Laura Katarina Jularić, 2020, diplomsko delo

Opis: Osebna urejenost je močan in prepričljiv neverbalni komunikator. Ljudje smo pristranski in zato v organizacijah, poslovnih sistemih ter izven njih vedno raje sodelujemo oziroma pri izbiri sodelavcev subjektivno upoštevamo, kdo nam je všeč bolj in kdo manj. Obravnavamo ter raziskujemo, da ljudje osebni urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih ne pripisujejo velikega pomena. Delo sestavlja teoretični in praktični del. Prikazali smo pomen in vpliv osebne urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih, preučili smo prednosti osebne urejenosti in obravnavali vpliv osebne urejenosti, ločeno za poslovne moške in ženske. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Na podlagi vzorca smo izvedli analize v statističnemu programu SPSS in izračunali korelacije ter povprečja. Ugotovili smo, da osebna urejenost, ne glede na delovno mesto, pusti večji in boljši vtis profesionalnosti v organizacijah in poslovnih sistemih. Vsekakor ni treba ustrezati kakšnemu nemogočemu lepotnemu in modnemu standardu. Pokazati je treba, da nam je mar za svoj poslovni videz in da skrbimo za osebno urejenost ter higieno in organiziranost svojega delovnega mesta. Ti elementi in kriteriji morajo biti del delovne obveznosti posameznika in ne samo osebna odločitev.
Ključne besede: Osebna urejenost, poslovni videz, organiziranost in čistoča delovnega mesta
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (912,00 KB)

7.
Lokalno zdravljenje in nega kože pri bolnikih z atopijskim dermatitisom
Neja Cimprič, 2020, diplomsko delo

Opis: Poznavanje in obvladovanje atopijskega dermatitisa je ključnega pomena pri doseganju boljše kakovosti življenja, ki je pri bolnikih z atopijskim dermatitisom močno zmanjšana. V zaključnem delu smo želeli raziskati znanje bolnikov o negi kože in lokalnem zdravljenju atopijskega dermatitisa, saj bolezen lahko traja celo življenje.
Ključne besede: atopija, dermatitis, farmakološko zdravljenje, nefarmakološka sredstva
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (358,87 KB)

8.
Razširjanje veznih funkcij posplošenih inverznih zaporedij
Katarina Domjan, 2020, magistrsko delo

Opis: V topologiji se je pojavil naslednji odprti problem: Če imamo dano neprazno zaprto podmnožico kartezičnega produkta števno neskončno nepraznih kompaktnih metričnih prostorov, ali sta naslednji trditvi ekvivalentni? 1. Obstajajo zaprti pod prostori zgoraj omenjenih nepraznih kompaktnih metričnih prostorov in navzgor pol zvezne več lične funkcije, ki pripadajo tem zaprtim pod prostorom, tako, da je zgoraj omenjena neprazna zaprta podmnožica kartezičnega produkta inverzna limita posplošenega inverznega zaporedja teh zaprtih pod prostorov in njim pripadajočih navzgor pol zveznih več ličnih funkcij. 2. Obstajajo navzgor pol zvezne več lične funkcije zgoraj omenjenih nepraznih kompaktnih metričnih prostorov tako, da je zgoraj omenjena neprazna zaprta podmnožica kartezičnega produkta inverzna limita posplošenega inverznega zaporedja teh nepraznih kompaktnih metričnih prostorov in njim pripadajočih navzgor pol zveznih funkcij. V uvodnem poglavju magistrskega dela se definirajo osnovni pojmi metričnih prostorov, topoloških prostorov, povezanosti in kompaktnosti le-teh ter kontinuumov. Dokažejo se osnovne lastnosti. V drugem poglavju se spozna pojem inverznih zaporedij in inverznih limit enoličnih ter več ličnih funkcij. V tretjem poglavju se dokažejo glavni rezultati, ki rešijo odprt problem v pozitivno. V četrtem poglavju se spozna krepka in šibka L-razširitvena lastnost posplošenih inverznih zaporedij kot posledica glavnih rezultatov tretjega poglavja in se podrobneje dokaže lastnost krepke in šibke surjektivne razširitvene lastnosti.
Ključne besede: Metrični prostor, topološki prostor, kontinuum, kompaktnost, posplošeno inverzno zaporedje, posplošena inverzna limita, razširitvene funkcije, šibka surjektivna razširitvena lastnost, krepka surjektivna razširitvena lastnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 164; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (478,16 KB)

9.
10.
Vpliv mutacije gena ryr1 na lastnosti pršuta pri krškopoljskih prašičih
Katarina Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo preučevali vpliv mutacije gena RYR1 na lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 37 kastratov pasme krškopoljski prašič, od tega je bilo 46 % prašičev heterozigotnih nosilcev mutacije (N/n), preostali pa so bili mutacije prosti (N/N). Pred začetkom predelave smo krojena stegna stehtali, izmerili vrednost pH ter parametre barve (L*, a* in b* v mišicah gluteus medius in gluteus profundus). Spremljali smo izgube teže med predelavo, na končnem izdelku pa smo prav tako izmerili barvne parametre (L*, a* in b* v mišicah semimembranosus – SM, biceps femoris – BF in semitendinosus – ST), določili kemijsko sestavo ter reološke lastnosti s pomočjo testov TPA in SR v mišicah BF in SM. Pri genotipu N/n smo ugotovili nekoliko višje izgube med predelavo v primerjavi z genotipom N/N, vendar so bile razlike statistično značilne (P < 0,05) le v fazi soljenja (1,3 odstotne točke). Pri končnem izdelku je bila vsebnost beljakovin višja (P < 0,05) pri genotipu N/n v mišici BF.. Razlike smo opazili tudi pri vsebnosti intramuskularne maščobe, ki je pri nosilcih mutacije nižja (P < 0,05) v mišici BF. Pri vsebnosti vlage, soli, nebeljakovinskega dušika, indeksu proteolize in aktivnosti vode ni bilo statistično značilnih razlik. Pri reoloških značilnostih smo opazili nižji (P < 0,05) relaksacijski indeks in tendenco (P < 0,10) po manjši adhezivnosti, oboje v mišici BF pri genotipu N/n v primerjavi z N/N. Rezultati raziskave so sicer pokazali nekatere razlike v kakovosti in sestavi pršuta med preučevanima genotipoma prašičev, vendar pa so ugotovljene razlike relativno majhne.
Ključne besede: mutacija gena RYR1, pršut, krškopoljski prašič
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 179; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (517,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici