| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 272
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena investicije v pridelavo in predelavo čebeljih pridelkov : magistrsko delo
Anja Kraševec, 2025, magistrsko delo

Opis: Ocena ekonomske in finančne upravičenosti investicij v čebelarstvo je ključnega pomena za odločanje o prihodnjem razvoju čebelarske panoge. Rezultati so uporabni tako za čebelarje, kot za oblikovalce kmetijske politike. Namen magistrskega dela je bil oceniti investicijo v pridelavo in predelavo čebeljih pridelkov na obstoječi čebelarski kmetiji. Ekonomska upravičenost investicije v pridelavo in predelavo čebeljih pridelkov je bila analizirana s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov. Z orodjem Excel so se razvile modelne kalkulacije skupnih stroškov, kjer je bil obravnavan med kot glavni pridelek, kot stranski proizvodi pa cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup. S finančnega vidika se je s statično metodo analizirala statična doba povratka investicije. Raziskavi je bila dodana tudi analiza SWOT čebelarske dejavnosti. Osnovna pridelava medu je na meji ekonomske upravičenosti (Ke = 1,01), z neposrednim plačilom se ta izboljša na 1,08. Nepovratna sredstva pri vseh modelih izboljšajo ekonomske kazalnike. Ekonomsko sliko, izboljšata propolis s koeficientom ekonomičnosti 1,09 in matični mleček z 1,64. Statična doba povratka pri matičnem mlečku je le 2 meseca in pri propolisu 5 mesecev. Pridelava čebeljega strupa je ekonomsko neugodna (Ke = 0,57).
Ključne besede: ekonomska analiza, investicija, čebelarstvo, čebelji pridelki
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
Analiza investicije novogradnje hleva za telice-študija primera : magistrsko delo
Katja Kadilnik, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli proučiti finančno upravičenost investicije v gradnjo hleva za vzrejo telic. Cilj je bil podrobno analizirati stroške in koristi investicije na podlagi primera realne kmetije, s posebnim poudarkom na gradbenih stroških, pričakovanih prihodkih iz živinorejske proizvodnje ter različnih dejavnikih, ki vplivajo na donosnost. V prvem delu zajema naloga pregled obstoječih raziskav s področja gradnje hlevov ter postopke priprave finančnega načrta za takšno investicijo. V teoretičnem delu naloge so predstavljene metode ocenjevanja ekonomike in finančne upravičenosti (neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in doba vračanja investicije). Le-te so ključne za oceno, ali je investicija smiselna in kakšen je njen potencial v prihodnosti. Rezultati analize kažejo, da je investicija dolgoročno finančno upravičena, čeprav je doba povračila investicije 6 let, odvisno od različnih tržnih scenarijev in proizvodnih pogojev. Ob upoštevanju vhodnih parametrov analize je ocenjena NSV po 20 letih 239.007,65 €. Interna stopnja donosnosti pri dobi povračila investicije znaša 9,92 %. Na podlagi teh ugotovitev smo zaključili, da je investicija v nov hlev za telice smiselna za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti kmetije, še posebej, če je izvedena s premišljenim finančnim načrtom in ob ustreznem upoštevanju tržnih razmer.
Ključne besede: investicija, hlev za telice, reja govedi, ekonomska analiza, krmljenje
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

3.
Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini beltinci - analiza študije primera : diplomsko delo
Nika Hozjan, 2025, diplomsko delo

Opis: V raziskavi je bila izvedena analiza kmetijskih gospodarstev v občini Beltinci, z namenom proučevanja aktualnega stanja kmetijstva, njenih razvojnih možnostih za prihodnost, deležu predelanih kmetijskih produktov in izboljšanja trženjskih možnosti na podlagi povezovanja in sodelovanja kmetovalcev med sabo, ob pomoči občine. Uporabljeni so bili preverljivi podatki iz Statističnega urada in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prikazani so grafikoni s številom kmetijskih gospodarstev, o statusih in usmerjenostih kmetijskih gospodarstev, rabi zemljišč, predelanih produktih, o prodaji, izzivih kmetovanja, posodobitvi in sodelovanju med kmetovalci. Analiza podatkov je bila izvedena s pomočjo programa 1KA. Ugotovljeno je bilo, je kar 78 % vseh kmetijskih gospodarstev občine samooskrbnih, 33 % pa je tržno usmerjenih. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da se število kmetijskih gospodarstev zmanjšuje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je 83 % kmetovalcev pripravljenih na medsebojna sodelovanja, z namenom izboljšanja trženjskih možnosti produktov.
Ključne besede: lokalni kmetijski pridelki, anketa, analiza, občina
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

4.
Ekonomska analiza poslovnega modela srednje velikega vinarstva v Sloveniji : diplomsko delo
Martin Šoštarič, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava ekonomsko analizo poslovnega modela srednje velikega vinarstva v Sloveniji, pri čemer se osredotoča na konkretni primer družinskega podjetja Vinarstvo Šoštarič. Cilj raziskave je bil oceniti stroškovno in prihodkovno strukturo, učinkovitost poslovanja ter vpliv dodatnih dejavnosti, kot so turizem in degustacije, na stabilnost in dolgoročno vzdržnost poslovnega modela. Z metodo stroškovno-prihodkovne analize in izračunom ključnih ekonomskih kazalnikov (koeficient ekonomičnosti, donosnost prihodkov, ROI) so bili analizirani podatki o proizvodnji 20.000 litrov vina letno na 5 hektarjih vinogradov. Rezultati kažejo, da vinarstvo dosega koeficient ekonomičnosti 1,78, donosnost prihodkov 43,8 % in donosnost kapitala 33,4  %, kar potrjuje visoko učinkovitost poslovnega modela. Analiza občutljivosti dodatno prikazuje vpliv vremenskih tveganj in naraščajočih stroškov vhodnih surovin. Poseben poudarek je namenjen vlogi dopolnilnih dejavnosti, ki prispevajo k razpršitvi tveganj in izboljšanju tržne prepoznavnosti. V okviru SWOT analize so opredeljene ključne prednosti in izzivi vinarstva ter priložnosti za razvoj digitalne prodaje in povezovanja s turizmom. Ugotovitve raziskave so uporabne tako za analiziran primer, kot tudi za srednje velika vinarstva, ki iščejo optimalne strategije poslovanja, ter za oblikovalce kmetijske politike. Naloga vključuje konkretna priporočila za izboljšanje stroškovne učinkovitosti, povečanje prihodkov in večjo odpornost na zunanje dejavnike.
Ključne besede: vinarstvo, ekonomska analiza, poslovni model, stroškovna učinkovitost, dopolnilne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Poslovni načrt pridelave grozdja : magistrsko delo
Jernej Podlesnik, 2025, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je presoditi ekonomsko upravičenost postavitve novega vinograda na kmetiji Podlesnik z razvojem tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela, ki povezuje tehnološke odločitve s stroški, prihodki in naložbenimi kazalniki: finančni rezultat (FR), koeficient ekonomičnosti (KE), neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD), povračilna doba investicije ter letni denarni tok (LDT). Model zajame 25 let in iz vnosov o površini, gostoti zasaditve, pridelkih, cenah ter porabi dela in mehanizacije izračuna stroškovno strukturo in denarne tokove. V osnovni naložbi je predviden hektarski nasad s 4.831 trsi (0,9 × 2,3 m) in začetnim vložkom 28.983,37 €. Dinamika pridelka je 0/0/4.000/8.000/12.000 kg/ha (1.–5. leto). Pri ceni 0,80 €/kg v polni rodnosti LDT znaša približno 6.453,49 €, FR 4.838,09 €, KE 1,78; pri diskontni stopnji 5 % je NSV pozitivna v 10. letu, ISD znaša 5,06 %. Analiza občutljivosti potrdi, da je cena grozdja najpomembnejši dejavnik tveganja: pri 0,60 €/kg se LDT zniža na približno 4.053,49 €, KE na 1,39, povračilna doba pa podaljša na 16 let. Nasprotno 30-odstotna nepovratna sredstva skrajšajo povračilo na 8 let (ISD 5,55 %), 50-odstotna pa na 7 let (ISD 7,45 %). Rezultati podpirajo hipoteze o upravičenosti pridelave v polni rodnosti, povračilu v 10. letu ter ključnem vplivu cene, nepovratna sredstva pa bistveno izboljšajo donosnost in odpornost projekta.
Ključne besede: poslovni načrt, ekonomika, investicija, vinogradništvo, pridelava grozdja
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
Ocena investicije na turistični kmetiji : diplomsko delo
Zala Kert, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pripravili oceno investicije na turistični kmetiji. Zaradi želje po nadgradnji obstoječe ponudbe smo se odločili za analizo izgradnje štirih glamping hišk, z namenom povečanja vrednosti turistične kmetije, hkrati pa bi s tem gostom omogočili še boljše doživetje naravnih lepot, ki obdajajo kmetijo. S pomočjo analize trga, raziskave primerov dobrih praks ter finančnih izračunov smo ocenili stroške, možnosti financiranja in umestitev hišk v prostor. Poseben poudarek je bil na trajnostni izvedbi projekta z uporabo lastnega lesa. Investicija bo v celoti izvedena z lastnimi sredstvi. Analiza cen konkurence in finančni izračuni so potrdili, da je projekt tržno primeren, finančno izvedljiv (24.681,84 €) in smiselno umeščen v obstoječo turistično ponudbo. Glamping hiške bodo s svojo arhitekturo in naravnimi materiali doprinesle k večji privlačnosti kmetije in razvoju sonaravnega turizma.
Ključne besede: investicija, glamping, turistična kmetija, ocena ekonomike, dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

7.
Izboljšanje ekonomske učinkovitosti kmetije Kranjec z uvedbo dopolnilne dejavnosti : diplomsko delo
Saša Kranjec, 2025, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je analizirati ekonomsko učinkovitost uvedbe dopolnilne dejavnosti na poljedelski kmetiji Kranjec. V okolju Microsoft Excel so se v model za kalkulacije v poljedelstvu vnesli podatki in cene kmetije Kranjec iz leta 2024. Tako se je dobil pregled nad ekonomiko poljščin, ki se gojijo na kmetiji. To so buče, pšenica, rž, ajda, koruza, oljna ogrščica in soja. V enakem okolju se je razvil model za kalkulacije skupnih stroškov za produkte, ki so zajeti kot del dopolnilne dejavnosti »prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij«. Izbrani produkti so bili bučno olje, pražena bučna semena, pšenična moka, ržena moka, ajdova moka in ajdova kaša. Najbolj izstopata bučno olje, saj se koeficient ekonomičnosti poviša na 3,39, in ajdova kaša s KE 2,30. Najmanjša KE in FR ima pšenična moka. S pomočjo poslovnega modela Canvas se je na podlagi kmetije razvila in opredelila prodaja produktov v okviru dopolnilne dejavnosti. Narejena je bila tudi analiza SWOT, s pomočjo katere so se določile prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Na podlagi rezultatov analize je bilo ugotovljeno, da je uvedba dopolnilne dejavnosti na kmetiji ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Ocena ekonomike, dopolnilna dejavnost, poljedelska kmetija, kalkulacija skupnih stroškov
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
Ekonomika uvedbe dopolnilne dejavnosti na lastni kmetiji : diplomsko delo
Timotej Majer, 2025, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil preveriti ekonomsko upravičenost uvedbe dopolnilne dejavnosti predelave in neposredne prodaje govejega mesa na družinski kmetiji Majer. Glavni cilji so vključevali primerjavo ekonomike med prodajo pitancev v klavnico in prodajo mesa končnim potrošnikom, oceno investicije v razširitev predelovalno-prodajnega prostora ter raziskavo potrošniških navad in pripravljenosti za nakup mesa neposredno pri kmetu. Metodološki okvir je obsegal ekonomsko analizo dveh trženjskih modelov (prodaja v klavnico in prodaja na domu), SWOT analizo za neposredno prodajo in anketo, izvedeno s spletnim orodjem 1KA. Anketni vprašalnik je vseboval deset vsebinskih in tri demografska vprašanja, nanj je ustrezno odgovorilo 134 oseb. Rezultati ekonomske analize kažejo, da je neposredna prodaja ekonomsko ugodnejša, saj zagotavlja višje prihodke na žival. Investicija v razširitev in posodobitev obstoječega predelovalno-prodajnega prostora se je izkazala kot finančno izvedljiva, z ocenjenim povračilnim obdobjem v približno desetih letih. Anketna raziskava potrjuje visoko pripravljenost potrošnikov za nakup mesa pri lokalnem kmetu, pri čemer izstopajo ključni dejavniki odločitve: poreklo, način reje in cena. Potrošniki najpogosteje izberejo pakete velikosti 10 kg in preferirajo osebni prevzem na kmetiji. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da obstaja realna tržna priložnost za uvedbo dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kar prispeva k višji dodani vrednosti, večji neodvisnosti od tržnih nihanj in boljši povezanosti s končnimi potrošniki.
Ključne besede: ekonomska analiza, dopolnilna dejavnost, goveje meso, neposredna prodaja
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (868,21 KB)

9.
Analiza nakupnih navad in možnost razvoja peke kruha kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji v občini turnišče : diplomsko delo
Klara Bojnec, 2025, diplomsko delo

Opis: V današnjem času postajata hrana in potrošnik vedno bolj povezana, saj hrana predstavlja sredstvo za oglaševanje in prepričevanje potrošnikov. Kruh je osnovno živilo, ki predstavlja simbol preživetja posameznika in skupnosti. Potrošniki ga potrebujejo vsak dan, postajajo pa tudi vedno bolj informirani, zahtevni in vedo, česa si želijo. Diplomska naloga obravnava nakupne navade potrošnikov v občini Turnišče s poudarkom nakupa kruha in pekovskega peciva in možnosti za razvoj peke kruha kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V teoretičnem delu naloge sta predstavljena nakupno vedenje in proces odločanja potrošnikov, opisani so dejavniki, ki vplivajo na nakupne odločitve potrošnikov, analiziran je trg žit s poudarkom na pšenici v EU, svetovni ravni in v Sloveniji ter razčlenjena uredba o dopolnilni dejavnosti na kmetiji s poudarkom peke kruha na kmetiji. Empirični del naloge vključuje raziskavo nakupnih navad prebivalcev občine Turnišče. Na podlagi analize podatkov so predstavljene ugotovitve, ki potrjujejo, da na potrošnike občine Turnišče ne vplivajo dodatne akcije in promocije ter kruh kupijo, ko ga potrebujejo. Glede na izkazan interes za nakup domačega kruha bi bil razvoj dopolnilne dejavnosti za peko kruha smiseln. Kmetija bi uporabila lastna žita za peko kruha, člani družine pa bi kruh prodajali na kmetiji, za kar so bili anketiranci najbolj zainteresirani. Če bodo potrošniki izkazali željo po dodatnih izdelkih, dopuščajo tudi možnost izdelave in peke slanega pekovskega peciva, ki je po rezultatih raziskave med potrošniki najbolj priljubljeno.
Ključne besede: nakupne navade, kruh, pekovski izdelki, dopolnilna dejavnost, peka kruha
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

10.
Analiza možnosti uvedbe dopolnilne dejevnosti predelave mleka z oceno ekonomike - študija primera : diplomsko delo
Klementina Frešer, 2025, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je oceniti možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti predelave mleka na lastni kmetiji. Ocenili smo investicijo v vso potrebno mehanizacijo za proizvodnjo kravjega poltrdega sira in sirov z dodatki ter preureditve prostora namenjenega sirarni. Pregledali smo zakonodajo o dopolnilnih dejavnostih, povezanih s predelavo mleka, pripravili SWOT analizo in anketo, analizirali našo konkurenco, opredelili promocijski splet in trženje, opisali investicijo in analizirali, katero mehanizacijo potrebujemo za predelavo mleka v sire. Prav tako smo ocenili ekonomiko prireje in predelave mleka ter analizirali investicijo s finančnega vidika. Za izdelavo vseh potrebnih kalkulacij smo uporabili program Excel. Glede na stroške in proučeno konkurenco smo postavili cene izdelkom. Cena navadnega poltrdega sira (300 g) bi bila 4,40 €, poltrdega sira s papriko (300 g) 5,00 €, cena poltrdega sira z orehi (300 g) pa 5,70 €. Glede na prihodke in stroške smo izračunali letni denarni tok, ki bi znašal 24.564,8 €. Prav tako smo na podlagi tega izračuna o višini investicije ocenili povratek investicije. Ugotovili smo, da bi se investicija povrnila v skoraj treh letih.
Ključne besede: Dopolnilna dejavnost, predelava mleka, ekonomika, finančna analiza investicije
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici