SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 155
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomska in finančna analiza pridelave in predelave krompirja
Matej Kolenko, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je analizirati ekonomsko upravičenost pridelave in predelave krompirja v pomfrit na domači kmetiji. V ta namen je bil za pridelavo krompirja in predelavo v pomfrit razvit simulacijski model. Rezultati ekonomske analize kažejo, da sta pridelava krompirja (Ke = 1,80) in predelava krompirja v pomfrit (Ke = 1,55) ekonomsko upravičeni. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investiranja v predelavo krompirja je nadalje pokazala tudi, da je s finančnega vidika po 10 letih in ob predvideni 14 % letni obrestni meri ter ob predpostavki konstatnega letnega denarnega toka, na domači kmetiji investicija predelave krompirja v pomfrit upravičena. Obdobje povratka investicije v predelovalno linijo za pomfrit znaša 5 let, ocenjena vrednost interne stopnje donosnosti pa je zelo visoka (ISD = 28,86 %).
Ključne besede: krompir, pridelava, predelava, ekonomika, CBA analiza
Objavljeno: 11.08.2009; Ogledov: 2799; Prenosov: 453
.pdf Polno besedilo (695,56 KB)

2.
RAZVOJ VEČKRITERIJSKEGA MODELA ZA OCENJEVANJE OBMOČIJ Z OMEJENIMI DEJAVNIKI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO
Aleš Irgolič, 2011, magistrsko delo

Opis: Z razvojem večkriterijskega modela DEX-i za ocenjevanje območij z omejenimi dejavniki (OMD) je bilo razvito orodje, s katerim lažje ocenjujemo različne scenarije kmetovanja. Izbira kmetovanja v OMD območjih ni odvisna samo od enega, temveč na to vpliva večje število kriterijev. Scenariji, ki so bili analizirani, so: Druga območja (D), Hribovita območja (H), Kraška območja (K), Strma območja (S) in Gorsko višinska območja (V). Glavni kriteriji, ki so bili vključeni v model, so naslednji: velikost kmetij, višina neposrednih plačil, višina izravnalnih plačil, višina kmetijsko okoljskih plačil, starostna struktura. Končno oceno »odlično« je prejel scenarij Gorsko višinsko območje (V), scenarija Druga območja (D) in Hribovita območja (H) sta prejela oceno »primerno«, medtem ko sta bila scenarija Kraška območja (K) in Strma območja (S) ocenjena z najnižjo oceno »neprimerno«, oziroma »kar primerno«. Razvit večkriterijski model je lahko uporabno orodje pri nadaljnjem razvoju kmetijske politike še posebej po letu 2013. Model je možno nadgraditi z novejšimi informacijami in ga prilagoditi specifičnim zahtevam.
Ključne besede: OMD območja, večkriterijska odločitvena analiza, DEX-i, scenariji, kmetijska politika
Objavljeno: 23.12.2011; Ogledov: 2047; Prenosov: 210
.pdf Polno besedilo (947,07 KB)

3.
RENTABILNOST DOPOLNILNE DEJAVNOSTI PREDELAVE MESA NA DOMAČI KMETIJI
Dean Kokot, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazana ocena ekonomike kmetijske proizvodnje in ocena investicije z njeno finančno upravičenostjo predelave mesa v salame. Primarna proizvodnja na kmetiji je reja prašičev in govejih pitancev. Zaradi povečanja ekonomske varnosti se kmetija odloča za nadaljnjo predelavo mesa. Za oceno ekonomike reje živali in predelave mesa je bil predhodno razvit simulacijski model v programu Micrsoft Excel 2010, s pomočjo katerega smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre. Koeficient ekonomičnosti salam (Ke=1,83) je pokazal, da je predelava mesa v salame ekonomsko učinkovitejša kot primarna prireja mesa. Nadalje so nekateri ocenjeni ekonomski parametri primarne kmetijske proizvodnje služili kot osnovni input podatek za finančno analizo investicije. Za oceno investicije je bila uporabljena »Cost – Benefit« analiza (primerjalna analiza skupnih stroškov in prihodkov). Analiza kaže, da se načrtovana investicija, ob predpostavljeni 8 % obrestni meri, lahko povrne v 4. letu, kjer je ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti 3374,92 €.
Ključne besede: ekonomika / simulacijski model / investicija / predelava mesa
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 952; Prenosov: 188
.pdf Polno besedilo (616,59 KB)

4.
FINANČNA ANALIZA NAKUPA KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN OPREME
Kristjan Koren, 2013, magistrsko delo

Opis: V družbi, ki se ukvarja z kmetijstvom, je bila analizirana finančna smotrnost nakupa kmetijske mehanizacije. Pri izračunu upravičenosti nakupa kmetijske mehanizacije je bila uporabljena metoda CBA (ang. ''Cost - Benefit Analysis'') analize s pripadajočimi ustreznimi finančnimi kazalniki (NSV in ISD). V nalogi je bilo predstavljeno začetno stanje družbe. Nakup sodobne kmetijske mehanizacije predstavlja predračunsko vrednost 568.650 € z DDV. Financiranje je razdeljeno na dva dela. Prvi del je pridobljen po javnem razpisu v višini 178.512 € (40 %), drugi del 295.363 € in pa vrednost DDV 94.775 € iz lastnih sredstev družbe. Bilanca uspeha je izračunana za 15 let, vrednosti so v celem obdobju pozitivne (495.572 € do 647.715 €). Izračunane vrednosti po letih so višje od začetnega deleža (60 % to je 390.138 €) vložka kmetijske družbe v nakup mehanizacije. Za obdobje 15 let je bila ocenjena NSV z diskontno stopnjo 5 %, rezultat ocene NSV pa je negativen (- 49.215 €). Pozitiven je prvič po 18 letih (leta 2024) in sicer znaša 6.112 €. Prav tako je bila ocenjena tudi za dobo vračila kredita (15 let) ISD, ki znaša 2,57 %. ISD po 18 letih znaša 5,24 %. Če bi podjetje najelo za nakup predvidene sodobne kmetijske mehanizacije kredit, bi tako potrebovalo 18 let za poplačilo le-tega. Pregled finančnega stanja družbe kaže, da je smotrneje, če družba za nakup predvidene mehanizacije uporabi lastna sredstva, ki jih ima na razpolago. V tem primeru bo družba poslovala v prihodnosti brez finančnih pritiskov in obremenitev, ki bi nastale z najemom kredita.
Ključne besede: finančna analiza, NSV, ISD, kmetijska mehanizacija
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1072; Prenosov: 86
.pdf Polno besedilo (343,58 KB)

5.
OCENA PRIREJE MLEKA IN MLEČNIH PROIZVODOV S POMOČJO KRITERIJEV TVEGANJA
Breda Ribič, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je analizirati uspešnost prodaje in trženja mlečnih izdelkov na modelni kmetiji. Raziskava je temeljila na oceni petih kriterijev tveganja: Waldov kriterij pesimizma (MaxMin), Hurwiczev kriterij, kriterij optimizma (MaxMax), Savageov kriterij minimalnega obžalovanja ter Laplaceov kriterij. Na osnovi ocene kriterijev se lahko nosilec odloči, katera poslovna usmeritev proizvodnje daje zanj najugodnejše ocene. Rezultati kažejo, da je glede na vhodne parametre analize, za nosilca odločanja najustreznejša proizvodnja poltrdih sirov, kjer po Waldovem kriteriju dobiček znaša 12.106 €, Hurwiczev kriterij prikaže 92.002,80 € dobička, ter po Laplaceu bi bil zaslužek 37.830,00 €. Največji izplen pa nam prikaže izračun po MaxiMax kriteriju v vrednosti 121.056,00 €. Le Savageov kriterij prikaže kot donosnost analizirane modelne kmetije, da se le- ta popolnoma usmeri samo v prirejo mleka. Donosnost bi znašala 2.028,00 €.
Ključne besede: ekonomika, tveganje v kmetijstvu, mlečni izdelki
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 705; Prenosov: 57
.pdf Polno besedilo (228,18 KB)

6.
Ekonomika proizvodnje zelenih in obeljenih špargljev
Karlo Vratarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava temelji na ekonomiki pridelave zelenih in obeljenih špargljev (Asparagus officinalis L.). Za proizvodnjo špargljev je bil v ta namen razvit simulacijski model, ki je temeljil na tehnološko-ekonomskih podatkih pridelave obeh vrst špargljev. Z različnimi ekonomskimi indikatorji smo dokazali, da je pridelava obeljenih špargljev manj dobičkonosna, ob tem pa ima končni proizvod, kljub večji zahtevnosti in manjšemu pridelku, na tržišču enako ceno kot zeleni špargelj. V osmih rodnih letih imamo pri obeljenih špargljih v povprečju na leto za 315 kilogramov manj pridelka kot pri zelenih špargljih, povprečen prodajni dobiček pa je pri slednjih dva in pol krat večji. Koeficient ekonomičnosti pri proizvodnji zelenih špargljev doseže v povprečju vrednost 1,99, medtem ko pri obeljenih znaša le-ta 1,16.
Ključne besede: šparglji, proizvodnja, simulacijski model, ekonomika
Objavljeno: 10.02.2010; Ogledov: 2436; Prenosov: 278
.pdf Polno besedilo (2,62 MB)

7.
Ekonomičnost pridelovanja paprike in solatnih kumar na prostem in v zaščitenem prostoru
Silvo Pozderec, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava je temeljila na ekonomski analizi pridelave paprike(Capsicum annum L.) in solatnih kumar (Cucumis sativus L.) na prostem in v zaščitenem prostoru. Za pridelavo omenjenih zelenjadnic so bili v ta namen razviti simulacijski modeli, ki so temeljili na tehnološko-ekonomskih podatkih pridelave paprike in solatnih kumar pri obeh načinih pridelave. Pridelava paprike in solatnih kumar je v zaščitenem prostoru bolj dobičkonosna kot pridelava na prostem. V zaščitenem prostoru je pridelava solatnih kumar ekonomsko smotrnejša od pridelave paprike, saj koeficient ekonomičnosti (Ke) pridelave solatnih kumar dosega vrednost Ke = 1,4, medtem ko je pri papriki Ke = 1,1. Slednje sta nam potrdila tudi dva scenarija, ki smo ju analizirali v okviru analize občutljivosti. Pokazala sta, da je le pridelava solatnih kumar v zaščitenem prostoru ekonomsko upravičena, saj je vrednost Ke = 1,2, medtem ko je pri vseh ostalih sistemih pridelave bil Ke pod vrednostjo 1.
Ključne besede: simulacijski modeli, paprika, solatne kumare, tehnološko ekonomski simulacijski model, ekonomika
Objavljeno: 28.05.2010; Ogledov: 3217; Prenosov: 351
.pdf Polno besedilo (771,65 KB)

8.
Analiza poslovanja na zelenjadarski kmetiji
Jožef Vinčec, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati poslovanje na zelenjadarski kmetiji v letu 2008. Za oceno analize poslovanja smo razvili simulacijski model s pripadajočimi pod-modeli. Analiza je pokazala, da je z ekonomskega vidika najustreznejša zelenjadnica čebula (FR = 2.783,71 in Ke = 2,24). Med poljščinami so ekonomsko najzanimivejše za pridelovanje oljne buče (FR = 1.920,84 in Ke = 2,13). Zelenjadnice na kmetiji dosegajo višje ekonomske parametre kot poljščine. Analiza je pokazala, da bi bila pridelava večine poljščin v kolobarju brez neposrednih plačil ekonomsko neupravičena, izjema so le oljne buče. Nasprotno pa se kot ekonomsko upravičene izkažejo za pridelavo vse zelenjadnice. V nadaljevanju rezultati optimizacije načrta pridelave na kmetiji kažejo, da je pri scenariju 1 najugodnejša kombinacija setev ječmena in oljne ogrščice. Po scenariju 2 je zgodnje zelje, čebula in zgodnji krompir. Po scenariju 3 so to ječmen, rdeča čebula in srebrnjak, ter po scenariju 4 čebula in oljne buče. Najboljše rezultate kazalnikov za analizo prodaje ima zgodnji krompir, ki dosega najvišje razmerje glede tržnih cen (1,89) in najvišje razmerje glede na minimalno tržno ceno (2,80).
Ključne besede: kalkulacija, analiza poslovanja, simulacijski modeli, optimizacija, analiza prodaje
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 1996; Prenosov: 224
.pdf Polno besedilo (1,50 MB)

9.
EKONOMIKA PROIZVODNJE OLJNE OGRŠČICE IN BIODIZLA
Katja Košar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena ekonomika proizvodnje biodizla iz oljne ogrščice. V ta namen je bil najprej razvit tehnološko ekonomski simulacijski model s pripadajočo tehnološko karto pridelave oljne ogrščice. Analiza je pokazala, da je pridelava oljne ogrščice ob danih vhodnih podatkih ekonomsko upravičena (Ke = 1,46). Drugi del naloge zajema finančno oceno investicije proizvodnje biodizla (delni rezultati analiz so pridobljeni na Eko nafta Lendava). Finančna analiza je pokazala, da je doba povratka investicije 5 let (NSV = 11.828.789 € ). Pri tem je bila upoštevana 8 % interna stopnja donosnosti. Vzporedno je bila narejena tudi SWOT analiza za proizvodnjo biodizla
Ključne besede: Ekonomika, oljna ogrščica, pridelava, biodizel, finančna analiza, SWOT.
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 2026; Prenosov: 308
.pdf Polno besedilo (3,87 MB)

10.
Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje turističnih kmetij
Tanja Dergan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema raziskavo ponudbe in razvojne možnosti štirih turističnih kmetij na območju Slovenije. Za oceno ponudbe kvalitete na turističnih kmetijah je bil razvit večkriterijski odločitveni model, ki je baziral na DEX-i metodologiji. V raziskovalni nalogi bomo podrobneje opredelili turistično kmetijo in predpisane standarde, saj nam bo to med drugim v pomoč pri oblikovanju kriterijev, ki bodo predstavljali sestavni del DEX-i sistema. Na podlagi predhodno pridobljenih podatkov iz ankete in razvitega večkriterijskega orodja želimo najti najboljšega ponudnika turistične kmetije, ki bo maksimalno zadovoljil zadane kriterije in s tem dosegel najvišjo oceno pri ocenitvi turistične kmetije. Vzporedno bo na podlagi ankete narejena tudi ocena analiziranih turističnih kmetij. Razvito orodje bo uporabno predvsem v praksi pri merjenju kvalitetne ponudbe turističnih kmetij. Največjo pomoč bo razvito orodje nudilo potrošnikom, ki se odločajo za prebivanje počitnic na turistični kmetiji.
Ključne besede: turistična kmetija, ponudba, dopolnilna dejavnost, DEX-i, anketa
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 1585; Prenosov: 161
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici