| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 214
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena scenarijev razvoja dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah s simulacijskim modelom sistemske dinamike : doktorska disertacija
Maja Žibert, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je bila izvedena analiza pomembnosti diverzifikacije nekmetijskih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji – dinamike prehodov potencialnih kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije, in sicer s pomočjo razvitega matematičnega simulacijskega modela. Izvedeni sta bili validacija in verifikacija modela. Opredeljene so bile ključne spremenljivke modela, tj. diverzificirane kmetije, izbris iz registra in prehodi. Ob spremembi vrednosti nabora ključnih parametrov je bilo izvedenih več simulacijskih tekov in obravnavanih več različnih scenarijev razvoja. Rezultati simulacije potrjujejo, da lahko s pomočjo modela sistemske dinamike ocenimo vplive ključnih spremenljivk na proces prehoda kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije. Z modelom je bila ugotovljena pomembnost vloge subvencij in promocije. Opredeljena sta bila vpliv pojava bolezni covid-19 na celotni sistem obravnavane kmetijske problematike, ki pomembno vpliva na proces prehoda kmetijskih gospodarstev, in odziv sistema na omenjeno bolezen.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje, diverzifikacija, turizem na kmetijah, kmetijska politika, simulacija scenarijev
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 71; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Analiza investicije novogradnje hleva za piščance na kmetiji meško : magistrsko delo
Mirjana Walner, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na analizi ekonomike za veliko mešano kmetijo Meško, kjer se ukvarjajo s perutninarstvom in govedorejo, pridelujejo pa tudi česen za Semenarno Ljubljana. V magistrski nalogi je predstavljena ekonomska analiza kmetijske proizvodnje, ki se nanaša samo na perutninarstvo. Namen naloge je, da s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov, ocenimo ekonomičnost reje piščancev na kmetiji Meško. Za oceno ekonomske upravičenosti investicije smo uporabili metode kalkulacij skupnih stroškov in simulacijskega modeliranja. Sledila je finančna analiza investicije. Višina investicije je bila ocenjena na 500.000,00 €. Letni denarni tok reje piščancev je znašal 63.999,83 €, skupni stroški za analizirano panogo so znašali 25.720,43 €. S pomočjo kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili koeficient ekonomičnosti, ki znaša Ke = 3,19. Nato smo ocenili parameter NSV pri 5 % obrestni meri, ki je znašal 31.609,08 €. S tem smo ugotovili, da je poslovanje analizirane kmetije ekonomsko upravičeno in da je gradnja novega hleva na kmetiji smiselna, saj bi se investicija ob trenutnih odkupnih cenah piščancev povrnila v 11. letu. Ocenili smo tudi ISD. Izračunan ISD znaša 6,18 %. NSV takrat znaša 16,84 €. Raziskava je bila podkrepljena še s S.W.O.T. analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti izbrane investicije, saj so investicije ena od najtežjih, hkrati pa tudi najpomembnejših odločitev pri vodenju podjetja ali kmetije.
Ključne besede: perutnina, investicija, skupni stroški, kalkulacija, novogradnja
Objavljeno v DKUM: 15.03.2022; Ogledov: 204; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

3.
Finančna analiza kmetijsko - gozdarskega sistema : magistrsko delo
Smiljan Kos, 2022, magistrsko delo

Opis: Podnebne spremembe, degradacija tal in okolja, erozija rodovitne prsti, upad biodiverzitete, onesnaževanje voda in večanje svetovne populacije so problemi, s katerimi se soočamo v sedanjosti. Za nekaj naštetih problemov je eden glavnih krivcev prav (industrijsko) kmetijstvo, ki pa bo moralo doživeti močnejše spremembe, če bomo hoteli upoštevati cilje Agende 2030. V potrebi po primernih in konkretnih rešitvah za izvajanje okolju zelenih, a hkrati produktivnejših praks, smo se odločili, da v magistrski nalogi naredimo finančno analizo kmetijsko-gozdarskega (angl. agroforestry) sistema, in sicer drevoredov (angl. alley cropping), ki lahko ob pravilnem upravljanju ponudijo rešitve na omenjene probleme. Z metodo simulacijskega modeliranja smo naredili tehnološko ekonomsko simulacijski model, ki nam pove podatke o ekonomiki proizvodnje v drevoredih, ter kasneje še finančno analizo z dinamično metodo neto sedanje vrednosti (NSV) za obdobje 40 let. Obravnavana drevesna vrsta je oreh (Juglans regia L.) z gostoto sajenja 56 dreves/ha, med drevoredi (vrstami dreves) pa izvajamo poljedelsko operacijo s štiriletnim kolobarjem. NSV drevoredov oz. štiri scenarije drevoredov smo primerjali z NSV njive po 40 letih. Ugotovili smo, da je finančno in ekonomsko uporaba kmetijsko-gozdarskega sistema oz. drevoredov finančno primernejša oblika rabe tal kot monokulturna njiva. NSV drevoredov za tri od štirih scenarijev so bili boljši v primerjavi z NSV njive po 40 letih.
Ključne besede: kmetijsko-gozdarski sistem, drevoredi, finančna analiza, simulacija, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 161; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

4.
Strategija trženja vin z Meranovega in ekonomska analiza : magistrsko delo
Petra Štuhec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali prodajo vin z Meranovega med leti 2002 in 2019, obenem pa smo raziskovali zgodovinski pomen blagovne znamke Meranovo. Hkrati smo pregledali zakonodajo s področja varnosti živil, ki se navezuje predvsem na trženje različnih sort vina. Na podlagi pridobljenih podatkov iz leta 2019 smo razvili simulacijski model, ki zajema skupne stroške in skupne prihodke pridelave in predelave grozdja na posestvu Meranovo. Z elektronsko preglednico smo ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava grozdja ekonomsko upravičena, saj je koeficient ekonomičnosti večji od 1 (Ke = 1,19). Po pregledu literature lahko zaključimo, da je Meranovo prepoznavna blagovna znamka vin, ki temelji na tradiciji iz časov nadvojvode Janeza.
Ključne besede: Meranovo, nadvojvoda Janez, pridelava vina, analiza trga, simulacijski model
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 147; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

5.
Poslovni načrt predelave mokarjev : magistrsko delo
Kaja Glavač, 2021, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo proučevali tržni potencial predelave mokarjev (Tenebrio sp.) in 8 različnih izdelkov iz njih (proteinskih praškov in pekovskih zmesi) ter koeficient ekonomičnosti glede na predelavo. Izdelali smo poslovni načrt po modelu Canvas in kalkulacijo skupnih stroškov, v kateri smo s programom Excel ocenili vse pomembne ekonomske parametre. Ocenili smo stroške materiala in pripravili model prodaje izdelkov za prvi dve leti poslovanja. Ugotovili smo, da naši izdelki predstavljajo velik tržni potencial na slovenskem trgu, saj teh izdelkov na njem še ni. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava mokarjev ekonomsko upravičena. Predelava mokarjev je pri vseh izdelkih ekonomsko upravičena, saj so vsi koeficienti ekonomičnosti > 1. Največji tržni potencial smo ugotovili pri proteinski kaši (Ke = 6,45). S finančnim načrtom smo določili denarni tok, ki nam je pokazal, da je za prvi dve leti poslovanja primerna oblika dejavnosti s. p., v tretjem letu pa prehod na d. o. o. Zaključimo lahko, da Slovenija predstavlja potencialno trg za izdelke iz mokarjev in da lahko idejo zaradi sprostitve zakonodaje realiziramo v zelo kratkem času.
Ključne besede: mokarji, predelava, ekonomičnost, poslovni model, trženje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 348; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

6.
Uporaba metod mrežnega planiranja na primeru novogradnje hleva za govedo
Tina Kep, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri vodenju, nadzoru in načrtovanju projektov so nam v veliko pomoč metode mrežnega planiranja. Najpogosteje uporabljeni metodi sta metoda kritične poti (CPM – critical path method) ter tehnika vrednotenja in pregleda projekta (PERT – program evaluation and review technique). Namen magistrskega dela je bil oceniti število dni trajanja projekta gradnje hleva za govedo s pomočjo postopka mrežnega planiranja. Hkrati smo spremljali celoten postopek in čas trajanja gradnje hleva na kmetiji. Dobljene vrednosti o trajanju gradnje smo primerjali s predhodno ocenjenim časom, potrebnim za gradnjo hleva. Najprej smo sestavili seznam dejavnosti z oznakami, predhodnimi dejavnostmi in časi trajanja za projekt, ki nam je bil dokaj nepoznan. S pomočjo tega smo izračunali najzgodnejši in najpoznejši rok dokončanja gradnje. Sledil je izris mrežnega diagrama in gantograma. Določili smo vse možne poti in izračunali kritično pot, ki z metodo CPM za naš projekt znaša 131 dni. Kritična pot je tudi najdaljša pot v projektu. Gradnja bi trajala 148 dni, s 95-odstotno verjetnostjo ocene po metodi PERT pa največ 125,45 dneva. S pomočjo metod mrežnega planiranja si lahko, tudi če primera ne poznamo, dobro pomagamo s planom dela. Priporočljivo je poznati projekt, saj lahko tako najbolje določimo čas trajanja ter morebitne zakasnitve in zamude pri izvedbi.
Ključne besede: mrežno planiranje, CPM, PERT, hlev za govedo
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 305; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Vpliv uporabe mletega suhega ali siliranega koruznega zrna na intenzivnost pitanja goveda in ekonomsko oceno vzreje
Tina Kep, 2021, magistrsko delo

Opis: Strošek krmnega obroka lahko dosega največji delež vseh stroškov, ki nastanejo pri pitanju živali. Zato je še toliko pomembneje pravilno načrtovati dnevni krmni obrok za pitanca. Namen in cilj magistrskega dela sta oceniti primernost obstoječega krmnega obroka na kmetiji glede pokritja potrebe po vseh hranilnih snoveh, ki jih pitanci med pitanjem, od 200 do 750 kg, potrebujejo. Prav tako smo želeli ovrednotiti in primerjati strošek trenutnega krmnega obroka s povprečnim dnevnim prirastom 1250 g s krmnimi obroki za dvofazno pitanje, narejenimi s programom Zifo2, za povprečni dnevni prirast 1350 g ter s pomočjo metode linearnega programiranja in orodja Reševalnik izračunati najcenejši krmni obrok, ki ga ponudi iz danih krmil. Rezultati so pokazali, da v začetni fazi pitanja, torej pri telesni masi od 200 do 500 kg, trenutni krmni obrok vsebuje premalo surovih beljakovin (SB) in kalcija (Ca) ter preveč suhe snovi (SS), surovih vlaknin (SV) in v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDF). Strošek dvofaznega pitanja s siliranim koruznim zrnom znaša 491,27 €, kar pomeni, da je za 75,11 € dražji od trenutnega obroka. Z oceno lastnih cen siliranega (0,102 €/kg) in suhega (0,153 €/kg) koruznega zrna smo prišli do zaključka, da sta silirano koruzno zrno in posledično krmni obrok, ki vsebuje to krmilo, cenejša. Zaključimo lahko, da kmetija glede na razpoložljiva krmila krmi najcenejši povprečen obrok (0,88 €), vendar zaradi manjšega povprečnega dnevnega prirasta pitanje traja 32 dni dlje kot pri povprečnem prirastu 1350 g na dan, kar poveča stroške. Smiselno bi bilo uvesti obrok za dvofazno krmljenje, kjer je za 0,01 € na dan dobiček večji. Za podrobnejše rezultate bi bilo treba narediti poskuse krmljenja izračunanih obrokov na govejih pitancih.
Ključne besede: goveji pitanci, krmni obrok, Zifo2, linearno programiranje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 298; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

8.
Ocena investicije v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance
Matija Lešnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena.
Ključne besede: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 313; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (817,78 KB)

9.
Večkriterijska analiza sort sladkorne pese
Sanja Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno sort sladkorne pese. Model smo prilagodili lastnostim sort, saj se te med seboj razlikujejo po potencialu za pridelek sladkorja, pridelku korenov ter različnih tolerantnostih. V magistrskem delu so predstavljene sorte: SMART BELAMIA KWS, ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. Te KWS sorte imajo izboljšano pilirano seme, tretirano z insekticidi in fungicidi ter se po tem razlikujejo od »navadnih« sort sladkorne pese. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov lastnosti sort sladkorne pese hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEX-i za ocenjevanje sort sladkorne pese, v katerem smo določili glavne kriterije: (i) pridelek (pridelek sladkorja/korenov), (ii) tolerantnost (Rhizomania, Cercospora, nematode), (iii) tolerantnost na sušo, (iiii) vsebnost alfa amino dušika (predelava) ter (iiiii) tolerantnost na herbicid z zaviralnim delovanjem na ALS sintetazo. Sorte sladkorne pese smo glede na pridobljene rezultate razdelili v tri skupine, in sicer: »manj primerna« sorta sladkorne pese, »primerna« sorta sladkorne pese ter »zelo primerna« sorta sladkorne pese. V prvi skupini, poimenovano »manj primerna« sorta sladkorne pese, nismo uvrstili nobene sorte. V drugo skupino, poimenovano »primerna« sorta sladkorne pese, spadajo tri sorte iz naše raziskave, in sicer: ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. V tretjo skupino spada samo sorta SMART BELAMIA KWS z oceno »zelo primerna« sorta sladkorne pese.
Ključne besede: ocenjevanje, večkriterijski model, metoda DEX, DEX-i, sladkorna pesa
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

10.
Analiza investicije v mesno- predelovalni obrat - študija primera
Anja Vozel, 2021, diplomsko delo

Opis: Razvoj dopolnilnih dejavnosti ima velik vpliv predvsem na manjših kmetijah, ki nimajo intenzivne proizvodnje in se ne preživljajo samo z delom na kmetiji. Povpraševanje po domačih izdelkih, ki jih dobimo iz lokalnih kmetij iz leto v leto raste, za to je razvoj v tej smeri še kako pomemben. V diplomskem delu smo analizirali možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti pridelave mesa na lastni kmetiji. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za trenutno stanje na kmetiji ocenili ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno mesa lisastega goveda in lastno ceno mesa goveda angus, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa itd.). V kalkulacijah smo upoštevali krmne obroke za vse kategorije živali vse do klavne mase. S pomočjo le teh smo izračunali kakšno je pokritje na pitanca. Kalkulacije so bile razvite za trenutno stanje na kmetiji pri vzreji lisastega goveda in načrt v prihodnost, ko bi vključili vzrejo goveda angus ter prodajali meso na domu. Rezultati analize so pokazali, da je investiranje v mesno predelovalne prostore finančno upravičena. Povratek investicije je bil v analiziranem primeru ob upoštevanju konstantnega letnega toka, v petem letu, ko je obrestna mera, (r = 3,00 %) in NSV = 3.285,03 €.
Ključne besede: Investicija, dopolnilna dejavnost, mesni obrat
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 255; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici