| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv digitalizacije na upravljanje strateškega managementa človeških virov
Karmen Omerzu, 2023, magistrsko delo

Opis: V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne preobrazbe se organizacije soočajo z velikimi spremembami pri upravljanju človeških virov. Poslovno okolje od organizacij zahteva, da se nenehno spreminjajo in prilagajajo spremembam. Organizacije se zavedajo, da so človeški viri pomemben faktor in dodana vrednost organizacije, če ta želi še naprej ostati na trgu in biti konkurenčna. Management človeških virov velja za eno osrednjih funkcij v organizacijah sodobnega časa. Organizacije želijo z digitalizacijo procesov managementa človeških virov poskrbeti, da bodo zaposleni manj časa porabili za administrativne naloge in se bolj posvetili strateškemu področju managementa človeških virov kot strateški partner organizaciji. Strateški management človeških virov je v organizaciji kot strateški partner managementu, ki s politiko in praksami uresničuje strategijo managementa človeških virov in je hkrati tudi strategija, ki vodi k skupnim ciljem organizacije. Najpomembnejša naloga strateškega managementa človeških virov je, da zagotovi prave ljudi na pravem mestu, ker ljudje so konkurenčna prednost organizacije. Z digitalizacijo je osredotočenje na strateški management človeških virov omogočeno, saj se je popolnoma spremenil način, kako organizacije privabljajo, zaposlujejo in ohranjajo ljudi, administrativne naloge pa potekajo avtomatizirano, kar bistveno skrajša čas. Da pa je digitalizacija v organizaciji uspešna, je potrebno spremeniti mišljenje ljudi in ustvariti digitalno kulturo. Čeprav digitalizacija prinaša veliko koristi managementu človeških virov in organizaciji, pa prinaša tudi izzive, s katerimi se mora organizacija spopadati. Pogosto v organizacijah primanjkuje finančnih sredstev, strokovnega znanja in spretnosti za nove tehnologije, zaposleni ne želijo sprememb, ipd. Vprašanja pa se pojavljajo na področju zasebnosti in varnosti informacij, ki so lahko dostopne komurkoli, kadarkoli in kjerkoli, kar lahko vodi do zlorabe. Vpliv digitalizacije in industrije 4.0 na strateški management človeških virov je velik. Digitalne tehnologije in orodja so revolucionarno spremenile politike in prakse managementa človeških virov, saj omogočajo optimizacijo pridobivanja talentov, izboljšanje izkušenj zaposlenih in uskladitev strategij managementa človeških virov s cilji organizacije. Organizacije, ki se bodo učinkovito prilagodile digitalni dobi, bodo pridobile konkurenčno prednost s privabljanjem in ohranjanjem najboljših ljudi, spodbujanjem inovacij in doseganjem trajnostne rasti v dinamičnem poslovnem okolju.
Ključne besede: management človeških virov, strateški management človeških virov, digitalizacija, industrija 4.0., upravljanje strateškega managementa človeških virov
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 177; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Vpliv zavzetosti in pripadnosti zaposlenih na uspešnost organizacije
Karmen Omerzu, 2020, diplomsko delo

Opis: Zavzetost in pripadnost zaposlenih sta ključ za dolgoročno uspešnost organizacije. Zaposleni, ki so zavzeti in pripadni, s svojo energijo, entuziazmom, voljo in motivacijo vplivajo na višjo produktivnost, zaradi česar so poslovni izidi organizacije boljši. Zato se organizacije morajo zavedati pomena zavzetih in pripadnih zaposlenih ter si prizadevati za zviševanje stopnje zavzetosti in pripadnosti, kajti s tem lahko ustvarjajo konkurenčne prednosti. V diplomskem projektu smo zato raziskovali vpliv zavzetosti in pripadnosti zaposlenih na poslovno uspešnost organizacije.Z raziskovanjem zavzetosti in pripadnosti smo v teoretičnem delu najprej opredelili omenjena konstrukta ter ju povezali z dejavniki, s katerimi sta posredno povezana in imajo prav tako pozitiven vpliv na organizacijsko uspešnost. Predstavili smo tudi dva najbolj znana vprašalnika za merjenje zavzetosti zaposlenih in sicer Gallupov ter UWES vprašalnik. V projektu smo zajeli v povezavi s pripadnostjo zaposlenih, stopnje pripadnosti ter model treh komponent. Predvsem smo predstavili pozitivne učinke zavzetih in pripadnih zaposlenih za organizacije. V empiričnem delu diplomskega projekta smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali stopnjo zavzetosti in pripadnosti zaposlenih v izbrani organizaciji in to stopnjo povezali s poslovno uspešnostjo organizacije, kjer smo ugotovili, da organizacija kljub temu, da ima nezavzete in nepripadne zaposlene poslovno uspešna, vprašanje je le, kako dolgo.
Ključne besede: zavzetost zaposlenih, pripadnost zaposlenih, merjenje zavzetosti, stopnje pripadnosti, model treh komponent, uspešnost organizacije
Objavljeno v DKUM: 28.09.2020; Ogledov: 1196; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici