| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
KONSTRUKTIVISTIČNI PRISTOP PRI POUKU GEOGRAFIJE NA PRIMERU UČNE TEME LATINSKA AMERIKA
Biserka Gavez, 2014, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnost vključevanja konstruktivističnega pristopa pri razvijanju učenčeve miselne dejavnosti pri pouku geografije, ter ugotoviti njegovo potencialno večjo uspešnost od tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. Cilji diplomskega dela so bili: analizirati temeljne značilnosti konstruktivističnega pristopa in tradicionalnega pristopa pri pouku regionalne geografije; izdelati in izvesti izbrano učno uro na temo Latinska Amerika, ki temelji na proučevanih pristopih; preveriti uspešnost konstruktivističnega pristopa v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma pri izbrani učni temi Latinske Amerike; s testom ugotavljanja predznanja in osvojenega znanja ter z anketnim vprašalnikom preveriti, kateri učni pristop je dijakom bližnji in bolj izraža njihovo individualnost ter aktivnost pri pouku geografije. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili cilje in kompetence predmeta geografije v programu osnovne šole in v programu splošne gimnazije, poučevanje geografije v tujih državah, značilnosti tradicionalnega pristopa, značilnosti in razvoj konstruktivističnega pristopa, značilnost tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. V aplikativnem delu diplomske naloge smo, na podlagi testov ugotavljanja predznanja in testov ugotavljanja osvojenega znanja, analizirali uspešnost konstruktivističnega pristopa pri učni temi Latinske Amerike v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma. S pomočjo ankete smo pridobili mnenja dijakov o načinu pouka pri predmetu geografije in le te analizirali.
Ključne besede: šolska geografija, učni načrt, poučevanje, konstruktivistični pristop, tradicionalni pristop z elementi konstruktivizma, pedagoški eksperiment.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

2.
3.
PRIMERJAVA UČNIH NAČRTOV ZA GEOGRAFIJO V JAVNIH IN WALDORFSKIH OSNOVNIH ŠOLAH V SLOVENIJI IN NEKATERI VIDIKI KVALITATIVNE ANALIZE OBEH TIPOV OSNOVNIH ŠOL
Klementina Kralj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi so predstavljeni waldorfska pedagogika, njeni temelji in začetki ter značilnosti waldorfske osnovne šole. Teoretičnim osnovam sledi primerjava strukture in vsebine trenutno veljavnega učnega načrta geografije za javne osnovne šole in učnega načrta za waldorfske osnovne šole. Na podlagi primerjave je bilo mogoče ugotoviti, da med učnima načrtoma geografije za javne in waldorfske osnovne šole, kljub temu, da sta na prvi pogled precej podobna, obstajajo razlike. Opravili smo tudi intervjuje z učiteljicama geografije walodorfske in javne osnovne šole, z materama učencev waldorfske in javne osnovne šole ter učencema, ki omenjeni šoli obiskujeta. S tem smo pridobili dodatni zorni kot primerjave pouka geografije na obeh omenjenih šolah.
Ključne besede: waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, učni načrt, primerjava
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (570,63 KB)

4.
Martinova učna pot kot medgeneracijski park v Kamnici
2020

Opis: Priročnik je nastal v okviru projekta ŠIPK z naslovom Martinova učna pot kot medgeneracijski park v Kamnici. Obravnava idejno zasnovo učne poti v Kamnici. Vključuje nabor dejavnosti, ki jih lahko udeleženci in udeleženke izvajajo na Martinovi učni poti. Načrtovana učna pot bo poudarjala aktivno učenje predšolskih otrok in učencev ter učenk Osnovne šole Kamnica izven vrtčevskih in šolskih prostorov. Martinova učna pot je zasnovana kot medgeneracijski park, zato bo namenjena tudi širši družbeni skupnosti.
Ključne besede: projekt ŠIPK, učna pot, medgeneracijski park, Kamnica, učenje
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 106; Prenosov: 23
URL Povezava na datoteko

5.
Poučevanje kartografije v 2. triletju osnovne šole na primeru 4. in 5. razreda osnovne šole
Metka Kološa, 2020, magistrsko delo

Opis: Kartografsko opismenjevanje je dolg in zahteven učni proces, s katerim se učenci v manjši meri srečajo že v prvem triletju, bolj podrobno pa se z njim spoznajo v 4. in 5. razredu osnovne šole. Bistvo kartografskega opismenjevanja je posameznika usposobiti za uporabo kartografskih prikazov. Namen magistrskega dela je na osnovi načrtovanega in izvedenega pedagoškega eksperimenta ugotoviti, kako kartografsko opismenjeni so učenci 4. in 5. razreda izbrane osnovne šole in ali lahko s pomočjo dodatnega gradiva in terenskega dela izboljšamo njihovo kartografsko pismenost. Z analizo veljavnega Učnega načrta družba za 4. in 5. razred smo ugotavljali številčno zastopanost učnih ciljev, vezanih na kartografijo in njihovo vsebinsko ustreznost. Rezultati analize Učnega načrta družba so pokazali, da kartografski učni cilji za 4. in 5. razred skupaj predstavljajo le 12,5 % vseh operativnih ciljev. V praktičnem delu naloge sta bili uporabljeni metodi pedagoškega eksperimenta in kvalitativna metoda – intervju z učiteljico učencev, ki so bili vključeni v pedagoški eksperiment. V slednjega je bila vključena kombinirana učna skupina učencev, ki v šolskem letu 2019/20 obiskujejo 4. in 5. razred. Skupno je sodelovalo 10 učencev, štirje učenci 4. razreda in šest učencev 5. razreda. Rezultati praktičnega dela so pokazali, da so vsi učenci izboljšali svojo kartografsko pismenost. Ugotovili smo tudi, da je terensko delo bistveno pripomoglo k boljši kartografski pismenosti, kjer pa se je pokazalo tudi, da so se učenci bolje orientirali z ročnim kompasom v primerjavi z uporabo GPS-a na mobilnih napravah. Učiteljica, ki poučuje predmet družba v kombiniranem oddelku, meni, da so izdelano učno gradivo in učne priprave primerne za uporabo tudi v prihodnje
Ključne besede: kartografsko opismenjevanje, orientacija, učni načrt, kompas, GPS
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

6.
Terensko delo na primeru proučevanja vodovja pri pouku geografije v osnovni šoli
Adrijana Sambolič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli na osnovi učnih metod, ki podpirajo izkustveno učenje, proučiti, kateri učni pristopi pridobivanja informacij in njihove obdelave s področja proučevanja vodovja že obstajajo v slovenskih priročnikih namenjenih terenskemu proučevanju vodovja ter poiskati nove učne pristope na področju osnovnošolskega proučevanja vodovja. Pri delu smo se naslonili na priročnik Vodni svet Slovenije ter na Zbornik mednarodne konference Zaživimo z vodo. V priročniku, Vodni svet Slovenije, smo analizirali že obstoječe tehnike terenskega proučevanja voda. V Zborniku mednarodne konference, Zaživimo z vodo, pa smo dobili vpogled, katere tehnike pri svojem delu uporabljajo učitelji praktiki. Na podlagi ugotovitev smo pripravili deset novih oziroma drugačnih učnih pristopov terenskega proučevanja vodovja, ki jih do sedaj še nismo zasledili v slovenskih priročnikih za terensko proučevanje vodovja. Pri vsakem učnem pristopu smo zapisali pripomočke, ki jih potrebujemo za izvedbo, podali natančna navodila za izvedbo ter jih grafično-ilustrativno podprli s pomočjo slike ali fotografije. Dodali smo tudi učne rezultate, ki nam povedo, kako bodo učenci zasledovali doseganje zastavljenih učnih ciljev. Vseh deset učnih pristopov smo nato predstavili tudi v Priročniku za proučevanje voda pri pouku geografije v osnovni šoli. Priročnik za proučevanje voda pri pouku geografije v osnovni šoli je namenjen terenskemu proučevanju vodovja pri pouku geografije v osnovni šoli ter vsebuje priporočila za učitelje, natančna navodila za izvedbo, delovne liste za učence, rešitve nalog za splošna vprašanja ter seznam priporočene literature.
Ključne besede: izkustveno učenje, terensko delo, vodovje, učni načrt, tehnike dela
Objavljeno: 28.11.2019; Ogledov: 420; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Pomoč učencem s posebnimi potrebami pri pouku geografije: študija primera nudenja dodatne strokovne pomoči
Nadija Škrlec, 2019, magistrsko delo

Opis: Učenci s posebnimi potrebami so v vzgojno-izobraževalnem procesu opredeljeni kot učenci s kakršnim koli primanjkljajem, ki bistveno vpliva na učenčevo učno uspešnost. Gre za otroke z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, dolgotrajno bolne, s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z avtističnimi motnjami ter s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V zakonu je zapisano, da učencem s posebnimi potrebami pri pouku pripada dodatna strokovna pomoč. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo Individualna strokovna pomoč pri učenju geografije za izbrane učence z učnimi težavami od 6. do 9. razreda v Osnovni šoli Veržej, s pomočjo katere smo želeli preveriti vpliv individualne pomoči pri učenju geografije na učni uspeh pri izbranih učencih. V raziskavi so sodelovali: učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja iz 6. razreda, učenec z motnjami avtističnega spektra iz 7. razreda, ter učenca s čustvenimi in vedenjskimi motnjami iz 8. in 9. razreda. Rezultati raziskave, ki je potekala kot pedagoški študij primera v času med 15. 1. in 21. 3. 2019, so pokazali, da je imela individualna strokovna pomoč pri učenju geografije največji vpliv na učni uspeh pri učencu iz 8. razreda, delno pa pri učenki iz 6. in učencu iz 8. razreda. Pri učencu iz 9. razreda pa ni bilo zaznati vpliva individualne pomoči.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, individualna strokovna pomoč, učenje geografije, učni uspeh, študij primera.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 469; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (6,20 MB)

8.
Upoštevanje učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli
Tina Pokrivač, 2019, magistrsko delo

Opis: Raziskovalna tema magistrske naloge se navezuje na zastopanost učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli, ki jih predvideva Učni načrt za predmet geografija v osnovni šoli (2011). Cilj naloge je bil raziskati, v kolikšni meri učni načrt upošteva razlikovanje med različnimi učnimi stili učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. Da bi odgovorili na raziskovalno vprašanje, je bila opravljena analiza operativnih učnih ciljev in vsebine učnega načrta za pouk geografije v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu smo sprva opredelili pojme učenje, poučevanje in učni stili. Nadalje smo opredelili različne vrste učnih stilov, pri čemer smo se podrobneje posvetili delitvi na vizualni, avditivni in motorični učni stil ter pouk geografije. V empiričnem delu magistrske naloge smo na osnovi analize Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) proučevali številčno zastopanost in vrste učnih ciljev glede na prisotnost posameznih stilov ter njihovo uravnoteženost v celotnem obsegu za pouk geografije v osnovni šoli. V nadaljevanju smo analizirali didaktična priporočila v učnem načrtu za pouk geografije v osnovni šoli z vidika učnih stilov ter na podlagi ugotovitev analize učnega načrta oblikovali napotke za učitelje geografije v osnovni šoli. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih učni stilov. V učnem načrtu za pouk geografije največ operativnih ciljev ni natančno opredeljenih glede na predlagano vrsto učnega stila. Izmed treh opredeljenih učnih stilov je najpogosteje zastopan vizualni učni stil, nato motorični, najmanj pogost pa je avditivni učni stil. Naš zaključek na osnovi opravljene analize je, da Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) ni potrebno popravljati in dopolnjevati v smislu upoštevanja učnih stilov. Neopredeljenost učnih stilov učiteljem namreč prinaša možnosti lastne izbire uporabe učnih stilov glede na posamezne razrede ali skupine učencev.
Ključne besede: učni stili, pouk, geografija, učitelj, učenec
Objavljeno: 28.02.2019; Ogledov: 535; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

9.
Šolski vrt kot raziskovalna učilnica
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 853; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

10.
Učni pripomočki za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu osnovne šole
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, magistrsko delo

Opis: Ljudje 80 odstotkov informacij zaznavajo z vidom (Žagar, 2012, str. 132). Slepi in slabovidni so v tem prikrajšani, zato informacije pridobivajo s čutilom za tip, sluh, vonj in okus. Na preostalih čutilih učencev z motnjami vida morajo graditi tudi učitelji. Brvar (2000) iz svojih večletnih izkušenj poučevanja slepih in slabovidnih poudarja, da je pri pouku uporaba učnih pripomočkov zelo pomembna. S tem si slepi in slabovidni znajo lažje predstavljati neko situacijo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo na podlagi strokovne literature opredelili slepoto in slabovidnost ter opisali značilnosti učencev z motnjami vida. Predstavili smo proces izobraževanja slepih in slabovidnih učencev, s poudarkom na pouku geografije. V Učnem načrtu za geografijo, program osnovna šola (2011) smo analizirali učne cilje. Merilo je bilo, koliko učnih ciljev slepi in slabovidni učenci ne morejo doseči brez uporabe didaktičnih pripomočkov. V empiričnem delu smo predstavili izdelavo učnih pripomočkov za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu in njihov preizkus. Pripomočke je naprej preizkusila učiteljica geografija na Centru IRIS. Na podlagi njenega mnenja smo pripomočke dopolnili in popravili, da jih lahko uporabljajo tako slepi kot tudi slabovidni. Učne pripomočke je nato preizkusil slepi učenec sedmega razreda. Podal nam je mnenje, ali so pripomočki ustrezno veliki, da količina prikazanih podatkov ni preobširna ter ali so uporabljani materiali prijetni na otip in se ustrezno razlikujejo. Postopek izdelave, uporabljene materiale in pripomočke ter komentar učiteljice in učenca smo zapisali. Pri vsakem pripomočku smo navedli tudi učni cilj, ki ga učenec zasleduje, in končno izdelavo dokumentirali s fotografijami.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, učni načrt, pouk geografije, učni pripomočki.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 702; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici