| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


121 - 130 / 539
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
121.
Usmerjanje bodočih učiteljev geografije v aktivno izobraževanje za trajnostni razvoj
Karmen Kolnik, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Pri pripravi lokalnih, regionalnih in državnih razvojnih planov ter različnih programov posega v prostor se zelo pogosto izkaže, da je kultura vključevanja javnosti (t. i. participativna kultura) v Sloveniji šibka in pogosto tudi že v naprej odklonilna. Manjka tako zavesti o pomenu vključevanja javnosti kot odgovorni vlogi slehernega posameznika za kvaliteten in trajnostno usmerjen razvoj. V prispevku se sprašujemo, kakšna je vloga geografske vzgoje in izobraževanja na tem področju ter predstavljamo primer pedagoškega eksperimentalnega dela, katerega namen je bil usposabljati bodoče učitelje geografije za aktivno participatorno izobraževanje. Na izbranem vzorcu študentov univerzitetnega dvopredmetnega pedagoškega študija Geografija in..., smo preverjali nekatere vidike t. i. modela realističnega izobraževanja učiteljev. Analiza opravljenega seminarskega dela študentov, bodočih učiteljev geografije je pokazala, da le-ti v pretežni meri razmišljajo o okoljskih (zlasti ekoloških), manj o ekonomskih, še manj pa o socialnih vidikih trajnostnega razvoja. Med vzroke za tako stanje sami navajajo svoje dosedanje izobraževanje, zlasti vse oblike neposrednega izkustvenega učenja.
Ključne besede: geografija, študenti, izobraževanje, participativna kultura, trajnostnost
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 486; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (213,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

122.
Učitelji mentorji o svoji usposobljenosti za poučevanje geografije s pomočjo interaktivne table
Karmen Kolnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni nekateri trendi vpeljevanja interaktivne table v pouk geografije tako z vidika primerjave opremljenosti slovenskih šol z interaktivnimi tablam kot njihovo dostopnostjo in dejansko vključenost v pouk geografije. Mnenja učiteljev mentorjev študentom geografije na pedagoški praksi, ki so sodelovali v krajši pilotski kvalitativni raziskavi, so pokazala kako le-ti ocenjujejo svojo trenutno usposobljenosti za poučevanje geografije s pomočjo interaktivne table in kakšne so njihove dosedanje izkušnje. Zbrana mnenja kažejo, da so v raziskavo vključeni učitelji mentorji, glede na pet stopenjsko lestvico strategij procesa učenja z uporabo i table po Hooper in Riebrju (1995), pretežno v začetni fazi seznanitve in delno v fazi uporabe. Samo posamezniki dosegajo stopnjo integracije, ko interaktivno tablo uporabljajo vsakodnevno in je to postal njihov način poučevanja. Nihče od sodelujočih pa ni izrazil menja, da lahko na podlagi znanja in osebnih izkušenj že razvija nove strategije poučevanja (5 faza) ter se tako prilagaja raznolikim individualnim potrebam učencev.
Ključne besede: geografija, pouk geografije, interaktivna tabla, učitelji
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 691; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (124,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

123.
DIDAKTIČNA MAPA ZA POUČEVANJE GEOGRAFIJE AVSTRALIJE IN POLARNIH OBMOČIJ PRI POUKU S SLEPIM ALI SLABOVIDNIM UČENCEM
Mateja Vrčkovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Slepi in slabovidni otroci predstavljajo skupino otok s posebnimi potrebami, ki imajo okvaro vidne funkcije. Slovenija spada po pojavnosti slepote v evropsko povprečje. Slabovidnost je pogostejši pojav kot slepota, tako pri mlajših kot tudi pri starejših, vendar pa se delež teh povečuje. Slepi in slabovidni so prikrajšani za vizualno spoznavanje in doživljanje sveta okoli sebe, zato informacije okoli sebe pridobivajo predvsem z drugimi čutili. Vse več slepih in slabovidnih otrok se z današnjo inkluzivno naravnano vzgojo in izobraževanjem vključuje v redne osnovne šole, ki pa na takšne učence največkrat niso dobro pripravljene. Prilagoditi je potrebno šolski prostor, usposobiti učitelje ter pridobiti učne pripomočke in učila ter drugo gradivo. Vsem učencem je potrebno omogočiti optimalen razvoj, tudi slepim in slabovidnim. Tradicionalne oblike in metode izobraževanja največkrat pri delu s slepimi in slabovidnimi ne pridejo v poštev, zato se morajo učitelji znajti in pokazati svojo kreativnost. Pri pouku geografije je zelo pomembno neposredno opazovanje, ki pa je pri slepih in slabovidnih zelo okrnjeno. Pomanjkanje ustreznega gradiva za slepe in slabovidne učence predstavlja veliko težavo pri pouku geografije. V učnem načrtu so opredeljene splošne smernice za poučevanje geografije slepih in slabovidnih otrok, konkretnih primerov pa primanjkuje, zato so učitelji največkrat prepuščeni lastni kreativnosti. V okviru raziskovalnega dela s poudarkom na praktičnem delu je predstavljena didaktična mapa za poučevanje geografije Avstralije in polarnih območij pri pouku s slepim ali slabovidnim učencem. Izdelana je s pomočjo preprostih materialov, ki so dostopni vsem in s kontrastnimi barvami. Vsi pripomočki so opremljeni tudi z brajevo pisavo, tako da je didaktična mapa v pomoč tudi slepim. Namenjena je tako slepim in slabovidnim učencem kot tudi učiteljem, z namenom spodbuditi učitelje za izdelavo podobnih učnih pripomočkov. Učne pripomočke v didaktični mapi je najprej pregledala mobilna tiflopedagoginja nato pa je didaktično mapo preizkusila slepa dijakinja 2. letnika srednje šole z minimalnim ostankom vida. Njune predloge in pripombe smo upoštevali pri izboljšavi posameznih pripomočkov.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, pouk geografije, učni pripomočki
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1008; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

124.
POMEN UPORABE IKT PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Jernej Vodušek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen uporabe IKT pri pouku geografije v osnovni in srednji šoli je bilo napisano z namenom preučevanja osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov za geografijo z vidika uporabe IKT za doseganje učnih ciljev. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kolikokrat je uporaba IKT konkretno zapisana v neposrednih učnih ciljih v učnih načrtih geografije za osnovno (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in srednjo šolo (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013), saj je bilo naše mnenje, da bi lahko bila uporaba IKT večkrat neposredno predvidena za doseganje učnih ciljev glede na dosedanja učna načrta za OŠ (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in SŠ (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013). Analizirali smo številčno zastopanost učnih ciljev, povezanih z uporabo IKT, v posodobljeni izdaji učnega načrta za predmet geografija v Sloveniji za OŠ (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in SŠ (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013). Izsledke analize slovenskih geografskih učnih načrtov smo primerjali z analizo številčne zastopanosti IKT v neposrednih učnih ciljih v učnih načrtih Velike Britanije (National curriculum in England, Geograpfy programmes of study: Key stage1, Key stage 2, Department of education, 2013) in Avstrije (Lehrplan für die unterstufe, 2004). Izsledki primerjalne analize so pokazali, da ni bistvenih razlik v mnenju glede na spol, delovne izkušnje ali stopnjo šolanja, ali je IKT v učnih načrtih za osnovno (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in srednjo šolo (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013) preveč ali premalo zastopana.
Ključne besede: šola, geografija, IKT, učni načrt, anketa, učitelji geografije
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

125.
OPTIMIZACIJA TERENSKEGA RAZISKOVANJA PRI POUKU GEOGRAFIJE
Igor Lipovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Optimiziranje terenskega dela pri pouku geografije analiziramo položaj in vlogo terenskega dela v slovenskih šolah in nekaterih evropskih državah. Ugotavljamo, kako je terensko delo umeščeno v šolske programe in kakšna je strokovna podpora učitelju za njegovo izvajanje. Raziskujemo odnos učiteljev, učencev in dijakov do terenskega dela ter ugotavljamo razločke med njihovimi stališči glede na spol in vrsto šole. S primerjavo pouka in kurikularnih dokumentov ugotavljamo, katere dejavnosti in izvedbe terenskega dela bi bilo smiselno uveljavljati pri pouku geografije v slovenski šoli, da bi bili cilji učnih načrtov bolje uresničeni. Prikažemo in utemeljimo dvojno vlogo terenskega dela v šolskih programih – terensko delo zadovoljuje specifične geografske cilje z vidika geografskih vsebin in veščin, zadovoljuje pa z raziskovalno metodologijo tudi splošne cilje slovenske šole. Temeljna hipoteza je, da v slovenski šolski geografiji niso porabljene vse možnosti, da bi bilo terensko delo učinkovitejši in pogosteje uporabljeni didaktični pristop. Zato v magistrskem delo ponujamo načelne argumente za več terenskega dela in med učenci preverjamo alternativne možnosti za terensko delo, temelječe na vodenem opazovanju z delovnimi listi. Na podlagi anketnih odgovorov učencev smo pripravili usmeritve in izdelane vzorce nalog za terensko delo, ki temeljijo na vključevanju novosti geografske znanosti in sodobnih pedagoških paradigmah. V zaključku ponudimo konkretne predloge in načelne razmisleke za razvoj šolskega terenskega dela v prihodnosti.
Ključne besede: terensko delo, optimiziranje, pouk, geografija, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 806; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

126.
Delo z učenci s posebnimi potrebami
Tatjana Resnik Planinc, Karmen Kolnik, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V času značilnih hitrih sprememb na področju znanja, tehnologije ter tudi sistema vrednot dobivajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami drugačno mesto in vlogo v svetu, kot so jo imeli v preteklosti. Na področju oseb s posebnimi potrebami so s spremembami vzniknile in obrodile ideje integracije, normalizacije in v novejšem času inkluzije. S pilotsko kvalitativno raziskavo smo želeli ugotoviti, kako učitelji geografije, ki poučujejo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ocenjujejo svojo usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami in kakšne so njihove dosedanje izkušnje. Učitelji geografije se zavedajo pomembnosti in zahtevnosti tovrstnih nalog ter jih tudi z vso odgovornostjo sprejemajo, pri čemer so v oceni lastne kompetentnosti kritični. Med največje pomanjkljivosti dosedanjega dela v inkluzivni šoli uvrščajo preveliko število učencev s posebnimi potrebami, vključenih v posamezen razred, saj vključenost več kot dveh učencev z različnimi posebnimi potrebami lahko pomembno vpliva na kakovost pouka v razredu.
Ključne besede: geografija, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, učitelji geografije, didaktika, otroci s posebnimi potrebami, osnovnošolski pouk, srednješolski pouk, Slovenija
Objavljeno: 12.05.2017; Ogledov: 235; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (787,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

127.
Vpliv izbranih učnih metod in oblik na učne rezultate pri pouku geografije v 7. razredu osnovne šole
Lana Matjašič Filipič, 2016, magistrsko delo

Opis: Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda. Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi. V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije. V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom. Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo. Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, učni proces, preverjanje, ocenjevanje, vrednotenje, magistrska dela
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 457; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

128.
Vključenost družbenih vidikov trajnosti v učna načrta za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji v Sloveniji
Petra Banfi, Karmen Kolnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Analize učnih načrtov za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji z vidika zastopanosti učnih ciljev in vsebin družbene trajnosti ter načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je kot s Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport pokaže ustrezno zastopanost učnih ciljev z vidika družbene trajnosti ter njihovo relativno uravnoteženo število v primerjavi z številom učnih ciljev okoljske in ekonomske trajnosti. Vendar pa so le-ti pogosto vsebinsko preozki glede na opredelitve družbene trajnost ter tudi, da je obravnava vsebin z vidika družbene trajnosti v veliki meri odvisna od učiteljevega znanja, osebne ozaveščenosti in lastne angažiranosti. Zato je bil izdelan dopolnilni nabor učnih ciljev, vsebin in dejavnosti s področja družbene trajnosti.
Ključne besede: didaktika geografije, geografija, osnovna šola, gimnazija, trajnostni razvoj, družbeni vidiki
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 229; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (134,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

129.
Zaslužni profesor dr. Borut Belec
Karmen Kolnik, Eva Konečnik Kotnik, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Predstavitev profesionalne poti zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru dr. Boruta Belca in pomena njegovega dela za razvoj mariborske in slovenske geografije, pa tudi širše z mednarodno odmevnostjo le-tega, je po eni strani zaradi raznolikosti in bogastva njegovega raziskovalnega in pedagoškega dela zahtevno, po drugi strani pa ob številnih preteklih zapisih njegove ustvarjalnosti tudi izziv, kako predočiti kaj novega. Pričujoči zapis je zato ne le prikaz bibliografskih informacij, temveč je ilustriran tudi z razmišljanji dr. Belca, ki so bila zapisana ob intervjuju z jubilantom sredi meseca oktobra 2015. V štirih tematskih sklopih (izobraževanje, kariera, raziskovanje in pedagoško delo) so med drugim tudi zaokrožene ugotovitve o njegovem delou in pomenu.
Ključne besede: geografija, bibliografije, biografije, intervju, Borut Belec
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 233; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (394,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

130.
Domače naloge pri pouku geografije - učni izzivi ali le obveznosti?
Karmen Kolnik, Tanja Dobnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljena nekatera teoretična izhodišča, ki opredeljujejo domače naloge kot pomemben del učnega procesa. Učenci z njimi dopolnjujejo pridobljeno znanje in razvijajo sposobnosti pri predmetu, predvsem pa se usposabljajo za samostojno učenje in prepoznavanje osebne odgovornosti zanj. S študijem primera predstavljamo raziskavo o pogostosti, namembnosti in vsebini domačih nalog pri pouku geografije ter motiviranosti učencev in učiteljev zanje na osnovni šoli Petrovče. Rezultati kažejo, da se učenci in učitelji na teoretični ravni sicer zavedajo pozitivnega vpliva domačih nalog na učenčevo učenje in razvijanje samostojnosti. Kljub temu učenci nalog ne opravljajo redno, učitelji dajejo premalo raznolike in diferencirano osmišljene domače naloge.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, domače naloge, osnovna šola, geografija, učenci, učitelji
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 813; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (254,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici