| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v Pomurju s poudarkom na ekonomski upravičenosti rabe sončne energije
Karla Madžarič, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavitev obnovljivih virov energije ter prikaz možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju, pri čemer je poudarek na energiji sonca. Osrednji cilj je finančna analiza investicije izgradnje sončne elektrarne in sončnih kolektorjev. Raziskava ja pokazala, da prihajajo obnovljivi oziroma naravni energetski viri v Pomurju vse bolj v ospredje. Pri tem so najbolj izkoriščene sončna energija, biomasa ter geotermalna energija, medtem ko sta vetrna energija zaradi svoje šibkosti (za začetek delovanja vetrne elektrarne mora biti povprečna hitrost vetra 5 m/s, v Pomurju pa je okrog 2 m/s) ter vodna energija zaradi svoje zaščitenosti (okoljevarstveniki so proti gradnji hidroelektrarne na reki Muri zaradi vpliva na spremembo toka in pretočnosti reke ter spremembe habitatov različnih rastlinskih in živalskih vrst) v obravnavani regiji neizkoriščeni. Osrednja metoda za izračun upravičenosti investicije je »Cost Benefit Analysis« (CBA analiza). Rezultati kažejo, da se bo investicija v sončno elektrarno pri 8 % obrestni meri povrnila v desetem letu, saj je takrat neto sedanja vrednost prvič pozitivna vrednost (NSV = 325,21 eur). Povratek investicije v namestitev sončnih kolektorjev smo zaradi narave podatkov izračunali s primerjavo cen s kurilnim oljem. Pri tem smo prišli do rezultatov, ki kažejo na to, da se nam investicija povrne po koncu osmih let. Ob trenutnih cenah kurilnega olja z uporabo sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode v sedemnajstih letih prihranimo 7.089,64 eur.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sončna elektrarna, sončni kolektorji, CBA analiza
Objavljeno v DKUM: 15.10.2013; Ogledov: 2301; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
Uporaba metod mrežnega planiranja na primeru peke vrtankov
Karla Madžarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava temelji na uporabi metod mrežnega planiranja za primer peke vrtankov. Uporabljeni sta bili dve metodi, in sicer "Critical Path Method" (CPM metoda) in "Program Evaluation and Rewiew Technique" (PERT metoda). S pomočjo omenjenih metod je bil cilj prikazati organizirano načrtovanje in definiranje časovnega zaporedja dejavnosti, nazorno prikazati medsebojne povezave med dejavnostmi in oceniti čas, potreben za izvedbo celotnega projekta ter posameznih aktivnosti pri peki vrtankov. Rezultati CPM metode kažejo, da je najzgodnejši rok enak najpoznejšemu, kar smo izvedeli iz proučene literature, nato pa dokazali na konkretnem primeru. Trajanje obeh je 23 dni. Aplikacija PERT metode kaže, da je pričakovani čas izvedbe projekta 23,17 dni. Ob predpostavki optimističnega (19 dni), najverjetnejšega (23 dni) in pesimističnega (28 dni) časa izvedbe dejavnosti lahko z 68 % verjetnostjo trdimo, da bo prišlo do dejanskega časa izvedbe dejavnosti oziroma peke vrtankov med 21,67 in 24,67 dni ter z 95 % verjetnostjo, da bo čas izvedbe projekta med 20,17 in 26,17 dni.
Ključne besede: mrežno planiranje, CPM metoda, PERT metoda, gantogram, vrtanek
Objavljeno v DKUM: 29.11.2010; Ogledov: 3250; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (310,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici