| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenske pridige knezoškofa Mihaela Napotnika
Karin Požin, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Slovenske pridige knezoškofa Mihaela Napotnika je predstavljeno življenje in delo lavantinskega škofa, pridigarja in nabožnega pisatelja Mihaela Napotnika (1850–1922). Namen magistrskega dela je bil raziskati njegovo slovstveno in pridigarsko dejavnost s posebnim ozirom na njegove slovenske pridige. Osrednji del predstavlja analizo štirih izbranih pridig iz zbirke Spomnite se besed, ki sem vam jih govoril (1902), ki se navezujejo na svetnike in cerkvene osebnosti. Poleg analize zunanje in notranje zgradbe, motivno-tematskih in jezikovno-slogovnih značilnosti, je bilo naše raziskovanje usmerjeno v preučevanje rabe pripovednih prvin in medbesedilnih sredstev. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo analiziranih prvin z Napotnikovim hagiografskim besedilom Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov (1892). Ugotovili smo, da sta obe obravnavani zvrsti pripovedno in medbesedilno pestri. Med medbesedilnimi sredstvi prevladujejo svetopisemski citati in njihovi povzetki ter pripovedno razviti zgledi, ki jih je pridigar tvoril s pomočjo svetopisemskih, biografskih in zgodovinskih pripovedi. Pogosto se je posluževal tudi aluzij in alegoričnih razlag, s katerimi je bralcu na slikovit način približal moralna in pomenska sporočila svojih nabožnih besedil.
Ključne besede: literarna zgodovina, slovenska nabožna književnost, pridiga, hagiografija, pripovedne prvine, medbesedilna sredstva, Mihael Napotnik.
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 677; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Poznobaročni kipar Ferdinand Gallo
Karin Požin, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ustvarjalni opus poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla (ok. 1709–1788), ki je velik del svojega življenja preživel v Celju. Njegova dela so pustila pečat v številnih cerkvah Posavinja, Šaleške doline in širše. Kot večina pomembnih kiparjev svojega časa, ni deloval sam, temveč je vodil kiparsko-rezbarsko delavnico, s katero je pri izdelavi sakralne opreme sodeloval z drugimi umetnoobrtnimi mojstri in umetniki. Naloga je osnovana kot pregledno delo, ki je rezultat terenskega dela, podkrepljenega z znanimi arhivskimi viri in ključno literaturo. Najprej ugotavlja stanje raziskav in ponuja sistematičen pregled kiparjevega življenja med letoma 1744 in 1788, s posebnim poudarkom na preučitvi njegovih del – oltarjev, oltarne in orgelske ornamentike, sakralnih plastik, bozzettov in prižnic. Ker ta v literaturi še niso bila natančno opredeljena, je bil poglavitni cilj pričujočega magistrskega dela izoblikovati katalog poznanih kiparjevih del z umetnostnozgodovinskimi opisi, opremljenimi z aktualnim fotografskim gradivom. Ugotovljeno je bilo, da je Ferdinand Gallo značilen predstavnik srednje kakovostne smeri znotraj poznobaročnega sakralnega kiparstva na slovenskem Štajerskem, saj v svojih delih združuje vplive reprezentativnega kiparstva s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Posluževal se je tipov oltarjev, pri katerih gre za prehajanje med poznobaročnimi, tektonsko izoblikovanimi kompozicijami in slikovitejšimi, rokokojsko razrahljanimi oltarnimi arhitekturami, ki jih spremljajo bogata ornamentika in svetniške plastike. Zanje so značilna manieristična telesa s sorazmerno majhnimi, lutkasto izoblikovanimi glavami, razgibanim kontrapostom in živahno gestikulacijo. Večkrat jih je v oltarnih kompozicijah scensko razporedil, dodaten učinek pa dosegal z živahno rokokojsko ornamentiko. Ferdinanda Galla odlikujeta mnogovrstnost in izvirnost umetniškega snovanja, ki ga je v štirih desetletjih svojega delovanja zapustil na slovenskem Štajerskem.
Ključne besede: sakralna umetnost, poznobaročno kiparstvo, rokoko, slovenska Štajerska, Ferdinand Gallo, cerkvena oprema, oltar, sakralna plastika, bozzetto, oltarna in orgelska ornamentika, prižnica
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 908; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

3.
BAROČNE FRESKE V GRAŠKI PALAIS ATTEMS
Karin Požin, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava baročne poslikave v Palais Attems v Gradcu. Freske so plod sodelovanja med naročnikom Ignacom Marijo grofom Attemsom (1652–1732) in slikarjema Frančiškom Karlom Rembom (1674–1718), ki je izvedel večino del v palači, in Matthiasom von Görzem (1670–1731). Glavni del naloge se osredotoča na analizo treh stropnih poslikav – v preddverju prvega nadstropja, reprezentančnem stopnišču in preddverju drugega nadstropja, ki so bile slabo raziskane, predvsem z ikonografskega vidika. V ospredju so alegorično-mitološki prizori, ki kažejo apoteozo hiše Attems, predvsem pa Ignaca Marijo, naročnika in avtorja ikonografskega programa.
Ključne besede: štajerski barok, Gradec, Palais Attems, Ignac Marija grof Attems, Frančišek Karl Remb, Matthias von Görz, slikarstvo, baročne freske, ikonografija, mitologija
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1409; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici