| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 366
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Protein adsorption on various plasma-treated polyethylene-terephthalate substrates
Nina Recek, Morana Jaganjac, Metod Kolar, Lidija Milković, Miran Mozetič, Karin Stana-Kleinschek, Alenka Vesel, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Protein adhesion and cell response to plasma-treated polymer surfaces were studied. The polymer polyethylene terephthalate (PET) was treated in either an oxygen plasma to make the surface hydrophilic, or a tetrafluoromethane CF4 plasma to make the surface hydrophobic. The plasma source was radiofrequency (RF) discharge. The adsorption of albumin and other proteins from a cell-culture medium onto these surfaces was studied using a quartz crystal microbalance (QCM), X-ray photoelectron spectroscopy (XPS) and atomic force microscopy (AFM). The cellular response to plasma-treated surfaces was studied as well using an MTT assay and scanning electron microscopy (SEM). The fastest adsorption rate was found on the hydrophilic oxygen plasma-treated sample, and the lowest was found on the pristine untreated sample. Additionally, the amount of adsorbed proteins was higher for the oxygen-plasma-treated surface, and the adsorbed layer was more viscoelastic. In addition, cell adhesion studies support this finding because the best cell adhesion was observed on oxygen-plasma-treated substrates.
Ključne besede: oxygen and fluorine plasma treatment, polymer surface modification, protein adsorption, cell adhesion, quartz crystal microbalance, QCM
Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 310; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

62.
Hydrophilic/hydrophobic characteristics of different cellulose fibres monitored by tensiometry
Zdenka Peršin, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Wettability and sorptivity improvements for different textile materials are the major tasks during textile finishing. In order to improve the sorption characteristics of a cellulose fabric, different pre-treatment processes are applied, usually washing, bleaching and mecerisation. Differences in the sorption properties of untreated and pretreated (washed and bleached) regenerated cellulose fibres were obtained using tensiometry and compared with the classical method for determining moisture adsorption. Results show that compared to raw fibres, viscose fibres have the highest moisture and the smallest contact angle whilst modal fibres have the biggest contact angle. Pretreatment increases the sorption abilities and makes the material more accessible to chemicals used in the finishing process. Using the conventional method, it can be confirmed that fibres with the highest moisture have the smallest contact angle (tensiometry).
Ključne besede: textile materials, regenerated cellulose fibres, sorption, pretreatment, tensiometry
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 277; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (137,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

63.
Analiza površine vlaken z mikroskopijo atomskih sil (AFM)
Lidija Tušek, Simona Strnad, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, Carsten Werner, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Mikroskopija atomskih sil (ang.: atomic force microscopy AFM) je ena od oblik mikroskopij, ki omogoča opazovanje neprevodnih površin v nanometrskem merilu. Razvila sta jo Nobelova nagrajenca s področja fizike, Binnig in Roher [5, 6]. Od izuma leta 1986 pa do danes je mikroskop atomskih sil postal zelo pomemben inštrument v laboratorijih za fiziko trdnih snovi, kemijskih, polimernih in bioloških laboratorijih, pojavlja pa se tudi že v industriji. Izredno uporaben je na področju tekstilstva, čeprav njegovih zmožnosti na tem področju do sedaj še niso intenzivneje raziskali. Struktura vlaken je zapletena. Večinoma je morfologija površine drugačna od tiste v notranjosti. Oblika površine vlaken vpliva na procese, ki se odvijajo na mejnih površinah. Zato je toliko bolj pomembno uvajanje novih metod na področje analize površinskih lastnosti vlaken. Mikroskop atomskih sil AFM nudi informacije o fibrilni strukturi vlaken, poleg tridimenzionalne analize površine vlaken omogoča tudi merjenje medmolekulskih in medatomskih sil velikostnega reda nekaj nN. V primerjavi z elektronskim mikroskopom je priprava vzorca mnogo enostavnejša. V prispevku je opisan princip delovanja AFM in predstavljeni rezultati analize PAG filamenta. Na površini PA6 monofilamenta je vidna fibrilna struktura. Najmanjši fibrili, ki jih je mogoče razločiti, imajo premer le nekaj 10 nm. Združujejo se v večje fibrilne snope, ki v najširših predelih merijo 1 do 2 μm. Praznine in vdolbine na površini so različno velike (30-200 nm) in so okrogle ali ovalne oblike, usmerjene v smeri osi vlakna. Površina filamenta je v smeri osi vlakna manj razbrazdana; višinska razlika med najnižjimi in najvišjimi področji znaša v prečni smeri do 70 nm, v vzdolžni smeri pa do 30 nm.
Ključne besede: mikroskop atomskih sil, obdelava slik, površinska analiza, struktura, vlakna, PA6
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 800; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (902,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

64.
Disociacijsko-adsorpcijske značilnosti PA 6 vlaken z uporabo titracijskih metod
Lidija Fras Zemljič, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Različni postopki obdelave orientiranih polimerov lahko povzročajo spremembe nadmolekulske strukture in tako spreminjajo njihovo morfologijo. S strukturnimi spremembami vlaken se spreminjajo tudi površinske lastnosti, ki so bistvenega pomena za njihov adsorpcijski značaj. Osredotočili smo se na raziskave disociacijsko-adsorpcijskih značilnosti strukturno modificiranih tekstilnih vlaken, ki smo jih opredelili s titracijskimi metodami. Uporaba različnih titracijskih metod za spremljanje disociacijsko-adsorpcijskih sposobnosti tekstilnih vlaken v polarnem mediju predstavlja novost na področju raziskav vlaken. Namen prispevka je ocenitev količine značilnih disociacijskih skupin na PA 6 vlaknih, strukturno modificiranih z različnimi postopki visokotemperaturne obdelave in z obdelavo v raztopini fenola, v primerjavi z ostalimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi vlaken (molekulska masa, pokazatelji nadmolekulske strukture vlaken, jodovo adsorpcijsko število ...). Na podlagi rezultatov smo želeli ugotoviti vpliv strukturnih modifikacij na disociacijsko-adsorpcijske značilnosti vlaken in posledično na njihovo reaktivnost. Spoznanja o številu in dostopnosti reaktivnih skupin vlaken vodijo k razjasnitvi reakcijskega mehanizma v procesih predobdelave, obdelave in ostalih proizvodnih procesih, hkrati pa lahko dajejo pomembne informacije o spremembah, ki se dogajajo pri degradaciji vlaken.
Ključne besede: orientirani polimeri, nadmolekulska struktura, morfologija vlaken, strukturno modificirana tekstilna vlakna, titracijske metode, reaktivne skupine, reakcijski mehanizem
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 373; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (603,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

65.
Določitev vzrokov porumenitve optično beljenih bombažnih pletenin
Karin Stana-Kleinschek, Severina Iskrač, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Osnovni namen raziskave je bil določiti veličine, ki so vzrok za porumenitev optično beljenjih pletenin. V raziskavi so bili analizirani že obstoječi madeži na pletenini, ki je bila tovarniško beljena in konfekcionirana (IR in UV/VIS spektrometrija). Nadaljnji namen raziskave je bil zasledovanje nastanka rumenih madežev pod vplivom različnih veličin: svetlobe, klimatskih pogojev, mazalnega olja, perkloetilena in spremne embalaže. Sprememba stopnje beline je bila zasledovana spektrofotometrično. Ugotovljeno je bilo, da je verjetni vzrok nastanka rumenih madežev tovarniško beljenih materialov mazalno olje ali njegovi razgradni produkti. Laboratorijska simulacija nastankov madežev, ki je bila izvajana sedem mesecev pod vplivom različnih veličin, ni povzročila nastanka karakterističnih rumenih madežev, prišlo pa je do padca stopnje beline. Od vseh analiziranih parametrov ima na spremembe stopnje beline največji vpliv mazalno olje pod vplivom svetlobe.
Ključne besede: tekstilna industrija, bombaž, pletenine, optično beljenje, porumenitev tekstilij
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 306; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (809,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

66.
Modification of polyamide knitted fabric using different zeolites
Alenka Ojstršek, Tomaž Fakin, Karin Stana-Kleinschek, Darinka Fakin, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this research was to apply three different types of zeolites and the combination thereof in the form of a very fine powder, together with different chemicals and additives on polyamide knitted fabric according to an industrially acceptable exhaustion procedure in order to study changes in the morphology, optical properties and wettability of surfaces. Zeolites were analysed using Scanning Electron Microscopy (SEM), Fourier Transform Infrared Spectroscopy (FTIR) and gas physiosorption. Additionally, the morphology of zeolite-coated surfaces was examined closely using SEM, while changes in molecular-chemical level were examined by means of IR spectroscopy. Optical properties were studied using CIE colour measurement and diff use reflectance profi le determination, while the hydrophilic/hydrophobic character was examined using goniometry. The obtained results show the suitability of the employed exhaustion procedure, depending on the type of zeolite and the composition of the treatment bath. The results also provided evidence of the enhanced wettability of PA fabrics using 4A and 13X zeolites in combination with selected additives.
Ključne besede: zeolites, polyamide fibres, exhaustion, surface modification, wettability
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 379; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (577,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

67.
Modifikacije PA 6 z $NH_3$ plazmo
Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: S plazmami modificiramo površinske lastnosti različnih materialov, tudi tekstilnih. Na površine lahko uvedemo dodatne ali nove funkcionalne skupine, jih prevlečemo s tankimi polimernimi filmi ali očistimo. V naši raziskavi smo z nizkotlačno amoniakovo plazmo obdelovali PA 6 folijo ter ovrednotili dosežene modifikacije površine v odvisnosti od časa obdelave (od 7 do 540 s). Z merjenjem stičnega kota smo ugotavljali izboljšanje hidrofilnosti površin, s potencialom zaradi pretoka smo spremljali spremembe površinskega naboja, z elektronsko spektroskopijo (XPS) smo analizirali kemijsko sestavo površin, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo raziskovali topografijo površin. Rezultati so pokazali, da so modifikacije odvisne od časa obdelave. Pri obdelavi PA 6 z $NH_3$ plazmo dosežemo boljšo omočljivost, saj se stični koti zmanjšajo. Z daljšim časom obdelave na površini PA 6 nastaja vedno več funkcionalnih skupin, ki vsebujejo dušik, kar se poleg povečane vsebnosti dušika na površini folije kaže tudi v premiku izolektrične točke (IET) k višjim ph vrednostim. Največji premik IET smo zasledili pri foliji, ki smo jo obdelovali 20 s (od ph 4,2k 6,2). če je čas obdelave daljši, plazma v večji meri uniči površino, pri čemer se odstranjujejo razgradni delci, za to se vsebnost dušika zmanjša, stični koti se nekoliko povečajo in IET se pomakne nazaj k nižjim ph vrednostim (k ph 5,6 pri času obdelave 180s). AFM slike neobdelanih in obdelanih folij so pokazale, da se zaradi obdelave številnejši in večji, srednja hrapavost pa se zato poveča iz 4nm (neobdelan vzorec) na 13,6 nm (čas obdelave 540s).
Ključne besede: tekstilna vlakna, poliamid 6, površinska modifikacija, NH3 plazma, amino skupine, zeta potencial, stični kot, XPS, AFM
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 416; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (636,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

68.
Sol-gel/Ag coating and oxygen plasma treatment effect on synthetic wound fluid sorption by non-woven cellulose material
Zdenka Peršin, Tanja Pivec, Miran Mozetič, Karin Stana-Kleinschek, 2017, kratki znanstveni prispevek

Opis: Non-woven cellulose material was functionalized using two techniques, i.e. the coating with AgCl via sol-gel and oxygen plasma. The treatment effects were studied regarding the wound fluid adsorption potential using physiological saline, synthetic exudate and synthetic blood. Plasma treatment was most efficient since a significant improvement by absorbency rate and capacity was evident, less pronounced in case of synthetic blood. The combination of both treatments showed a similar trend, while the effects were less prominent, but still sufficient by managing fluid-associated as well as infected wounds.
Ključne besede: non-woven cellulose fabric, sol-gel, oxygen plasma, absorption, synthetic wound fluids
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 369; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (86,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

69.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 1. del: Apretiranje z reagenti z nizko vsebnostjo formaldehida
Severina Iskrač, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Simona Strnad, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z reagentom z nizko vsebnostjo formaldehida - metilirane dimetiloldihidroksietilen sečnine (DMDHEU). Proučevali smo vpliv koncentracije reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne tkanine. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja, kakor tudi vpliv postopka apretiranja na barvo viskoznih tkanin iz močno vite preje. Z uporabo reagenta za zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida smo dosegli: znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 29,5 - 62,7 odstotka, povečanje kota razgubanja za 18,4 - 144,3 odstotka, znižanje pretržne sile (za 7,2 - 22,9 odstotka) in pretržnega raztezka (za 6,2 - 20,9 odstotka). Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnih barvnih razlik na pobarvanih tkaninah.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 336; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (579,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

70.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 2.del: Apretiranje z neformaldehidnimi reagenti
Severina Iskrač, Simona Strnad, Suzana Jus, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava rezultate optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z brezformaldehidnim reagentom. Proučevali smo vpliv koncentracije brezformaldehidnega reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne preje. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, barve razlike, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja. Z uporabo brezformaldehidnega reagenta za zamreženje smo dosegli znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 51,1 do 92,4 %, povečanje kota razgubanja za 60 do 145%, zmanjšanje pretržne sile za 49% do 65% in pretržnega raztezka za 31,6 do 37,6%. Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnik barvnih razlik in obarvanih tkanin.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, brezformaldehidno zamreženje, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 429; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (645,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici