| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


361 - 366 / 366
Na začetekNa prejšnjo stran28293031323334353637Na naslednjo stranNa konec
361.
Primejalna analiza: Timsko delo v vrtcih v Pomurju in na avstrijskem Štajerskem
Karin Vučak, 2018, diplomsko delo

Opis: Živimo v družbi, kjer mostove med odraslimi, ki pomembno vplivajo na otroke, gradi timsko delo in delo v tandemu. Diplomsko delo z naslovom Primerjalna analiza: Timsko delo v vrtcih v Pomurju in na avstrijskem Štajerskem je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge sta predstavljena timsko delo in delo v tandemu v vseh razsežnostih, torej oblikovanje le-teh, problemi, ki se pojavijo znotraj omenjenega, opisana pa je tudi vloga članov.
Ključne besede: sestava tima, vloga posameznika, vloga timskega dela, oblikovanje tima, psihološke potrebe, neučinkovito izvajanje, konflikti
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 623; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (751,11 KB)

362.
Narcisizem kot osebnostna poteza v povezavi s subjektivnim blagostanjem
Karin Valentan, 2019, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi se vse pogosteje srečujemo z narcisizmom kot poglavitnim načinom delovanja, za katerega je značilen občutek grandiozne samopomembnosti, prepričanje o lastni izjemnosti, fantaziranje o moči, uspehu, lepoti in edinstvenosti. Narcističnim posameznikom lahko pripišemo samoobčudovanje, občutek večvrednosti in izkoriščevalnost, prav tako pa je zanje značilen močno napihnjen in pozitiven, a nerealen koncept selfa ter pomanjkanje zanimanja za oblikovanje intimnih odnosov. Znotraj koncepta narcisizma ločimo odkriti in prikriti narcisizem, ki se bistveno razlikujeta v korelacijah z različnimi psihološkimi koncepti. Odkriti narcisizem navadno dojemamo kot prilagojeno komponento narcisizma, prikriti narcisizem pa kot neprilagojeno. Koncept subjektivnega blagostanja se nanaša na posameznikovo subjektivno oceno o lastnem blagostanju in zajema zadovoljstvo z življenjem, pozitivni in negativni afekt. O visokem subjektivnem blagostanju lahko govorimo, ko posameznik doživlja življenjsko zadovoljstvo, je pogosto dobre volje in redko doživlja neprijetne emocije, kot sta žalost in jeza. Nizko subjektivno blagostanje se zrcali skozi nezadovoljstvo z življenjem, redko doživljanje dobre volje in naklonjenosti ter pogosto doživljanje negativnih emocij, kot sta jeza in tesnoba. Namen magistrskega dela je preveriti povezanost med komponentami narcisizma kot osebnostne poteze in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 307 odraslih udeležencev, različnih starostnih skupin in zaposlitvenih statusov. Uporabili smo vprašalnik narcisizma (NPI-40), lestvico hipersenzitivnega narcisizma (HSNS), lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in lestvico pozitivnega in negativnega afekta (PANAS). Hipoteze smo zastavili na podlagi prebrane literature, podatke pa smo obdelali s programom IBM SPSS Statistics 22, s pomočjo katerega smo izvedli statistične analize. Rezultati so pokazali, da so posamezne dimenzije odkritega in prikritega narcisizma napovedniki zadovoljstva z življenjem, pozitivne in negativne emocionalnosti. Prilagojene dimenzije odkritega narcisizma pozitivno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter negativno napovedujejo negativni afekt. Neprilagojene dimenzije odkritega in prikritega narcisizma negativno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter pozitivno napovedujejo negativni afekt. Statistično pomembna negativna korelacija se je pokazala tudi med starostjo in odkritim narcisizmom, prikritim narcisizmom ter negativnim afektom. Prav tako so se razlike pokazale tudi v izraženosti negativnega afekta med redno zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženci.
Ključne besede: narcisizem, NPI, subjektivno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem, SWLS, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS
Objavljeno: 11.03.2019; Ogledov: 322; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

363.
Prednosti in slabosti globalizacije
Karin Šteiner, 2019, diplomsko delo

Opis: Pomen blagovne menjave in gospodarskega povezovanja je znan že iz preteklosti. Hiter razvoj tehnologije in razmah digitalizacije pa sta vplivala na vse večji pomen mednarodnega sodelovanja ter globalizacije. Zagovorniki globalizacije menijo, da ima globalizacija potencial za izboljšanje tega sveta in da rešuje nekatere izmed najbolj zakoreninjenih težav sveta, kot sta revščina in brezposelnost. Nasprotniki pa menijo, da je globalizacija povečala neenakosti med svetovnim prebivalstvom in omogočila bogatim ljudem še višje prihodke, medtem ko so revni ljudje postali še revnejši ter bolj ranljivi. Namen tega diplomskega projekta je mogoče razbrati že iz naslova – preučevanje prednosti in slabosti tega makroekonomskega fenomena po imenu globalizacija. Ta s svojim delovanjem v ospredje postavlja koncept svobodne trgovine, spodbuja inovacije, ustvarja delovna mesta za visoko kvalificirano delovno silo ter znižuje cene dobrin in izdelkov. Brez dvoma je globalizacija dobra za razvite države in države v razvoju, ki imajo zdaj dostop do trgov po vsem svetu, prav tako pa lahko izvažajo blago po nižjih cenah. Razmah globalizacije na svetu smo prikazali z indeksom globalizacije KOF, ki ga izdaja švicarski ekonomski inštitut v Zürichu. Ugotovili smo, da je globalizacija najbolj razširjena v razvitih in razvijajočih se državah, medtem ko je v nerazvitih državah ni mogoče zaslediti v tolikšni meri. V nadaljevanju smo se posvetili še slabostim, ki jih prinaša globalizacija, ki ob pomoči napredka tehnologije spreminja delovna mesta in povzroča strukturno brezposelnost ter povečuje dohodkovno neenakost na svetu. Z vse večjo povezanostjo sveta in odprtostjo meja pa se povečuje tudi razmah ilegalne dejavnosti. In kaj nam prinaša prihodnost? V prihodnosti bomo priča številnim spremembam v različnih sektorjih, kot so promet, energetika, finančne storitve in telekomunikacije. Ne smemo pozabiti tudi na globalizacijo 4.0, ki prinaša uvedbo avtomatizacije na številnih delovnih mestih in spremembe v storitvenem sektorju, ki bodo spet terjale žrtve strukturne brezposelnosti.
Ključne besede: globalizacija, tehnološki napredek, globalna revščina, rast mednarodne trgovine, indeks globalizacije KOF, globalizacija 4.0
Objavljeno: 23.07.2019; Ogledov: 1519; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

364.
Particle swarm optimization for automatic creation of complex graphic characters
Iztok Fister, Matjaž Perc, Karin Fister, Salahuddin M. Kamal, Andres Iglesias, Iztok Fister, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Nature-inspired algorithms are a very promising tool for solving the hardest problems in computer sciences and mathematics. These algorithms are typically inspired by the fascinating behavior at display in biological systems, such as bee swarms or fish schools. So far, these algorithms have been applied in many practical applications. In this paper, we present a simple particle swarm optimization, which allows automatic creation of complex two-dimensional graphic characters. The method involves constructing the base characters, optimizing the modifications of the base characters with the particle swarm optimization algorithm, and finally generating the graphic characters from the solution. We demonstrate the effectiveness of our approach with the creation of simple snowman, but we also outline in detail how more complex characters can be created.
Ključne besede: optimizacija roja, kompleksni sistem, kaos, particle swarm optimization, complex system, graphics, chaos
Objavljeno: 07.04.2017; Ogledov: 643; Prenosov: 64
URL Povezava na celotno besedilo

365.
Josip Urbanija - kipar in črnovojnik
Karin Šmid, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrskega dela sta skoraj v celoti prezrto življenje in delo kiparja in črnovojnika Josipa Urbanije (1877–1943). V Ljubljani rojeni kipar, ki se je po prvi svetovni vojni za stalno naselil na Dunaju, je v slovenski umetnostnozgodovinski literaturi ostal na robu raziskovalnega interesa. Obravnava njegovega življenja, opusa in sloga se je doslej osredotočala na čas do leta 1914. Leta od 1914 do 1918 so za skoraj vse evropsko prebivalstvo, hkrati pa še veliko svetovnega, pomenila posebno težko obdobje. Prva svetovna vojna je zarezala v njihovo ustaljeno življenje in vojnim razmeram so se morali ljudje v večji ali manjši meri prilagoditi. Kipar Josip Urbanija je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko kot vojak črnovojnik, ampak je vseeno uspel nadaljevati svoje ustvarjanje tekom vojnih let. V magistrskem delu bomo predstavili možnosti likovnega udejstvovanja med vojno, s poudarkom na izkušnji Slovencev, osredotočili pa se bomo tudi na izkušnjo črnovojnikov, prav tako s poudarkom na slovenskem pogledu. Krajino so poleg front spreminjali tudi javni spomeniki. Ti so nastajali predvsem iz potrebe po obeleženju žrtev vojne, pa tudi kot spomin na požrtvovalnost ostalih vojakov, ki so se vojskovali na fronti in delovali v zaledju. Josip Urbanija je s svojima spomenikoma pustil sled v Bosni, spomeniki iz vojnega časa pa so ohranjeni tudi v Sloveniji, v neposrednem zaledju soške fronte. Predstavili bomo ikonografijo spomenikov in njihove oblikovne rešitve. Smrt ni prizanašala tudi v zaledju, kjer so Slovenci leta 1917 izgubili pomembno javno osebo, Janeza Evangelista Kreka (1865–1917). Njegov prezgodnji odhod iz javnega življenja je odmeval po vseh slovenskih časnikih in revijah, ki so Kreku pripisovali mnogo zaslug za slovenski narod. Prek analize nekrologov bomo predstavili podobo Janeza Evangelista Kreka ob njegovi smrti, hkrati pa to povezali s postavljanjem njegovega nagrobnega spomenika in poskusom postavitve spomenika v Ljubljani. V raziskavo so bili prvič pritegnjeni arhivski dokumenti odbora za Krekov spomenik, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ljubljani.
Ključne besede: Josip Urbanija, prva svetovna vojna, črnovojniki, spomeniška plastika, nagrobna plastika, Janez Evangelist Krek
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 171; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

366.
Plače in stroški dela
Karin Ulčar, 2019, diplomsko delo

Opis: Znano je, da je plača zelo širok pojem, ki ga velika večina razume kot plačilo, ki ga enkrat mesečno prejmemo za opravljeno delo, vendar se pod tem pojmom skriva veliko več. Ko teče pogovor o plači, lahko govorimo o minimalni plači, osnovni plači, bruto plači, neto plači in tako naprej. Zato je pomembno, da vsak posameznik ve, kaj vse zajema pojem plača. Plača je del stroškov dela. Ta pojem je zelo širok, zato je težko vedeti, kaj vse se šteje pod stroške dela. Pod stroške dela se štejejo neto plača, prispevki za socialno varnost, prehrana med delom, prevoz na delo in z njega, službena potovanja, regres, jubilejne nagrade in drugi stroški, ki za delodajalca predstavljajo kar velik zalogaj. V diplomskem delu smo natančno opredelili vse zgoraj omenjene pojme in druge, ki so v povezavi s plačo in stroški dela zelo pomembni. Prav tako smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili na spletni strani Statističnega urada Slovenije, ki podatke vsakoletno zbira in objavlja. Obravnavali smo podatke od leta 2012 do 2017. Ugotovili smo, da so bili v tem obdobju najvišji stroški v Osrednjeslovenski regiji, da imajo najvišjo plačo najstarejši delavci, da imajo tisti z višjo izobrazbo višje plače kot tisti z nižjo, da so plače višje v javnem sektorju, da so moški plačani nekoliko bolje od žensk in da je največji delež celotnih stroškov dela namenjen osnovni bruto plači. Prav tako smo ugotovili, da so se stroški dela v zadnjih petih letih povišali za več kot pet odstotkov.
Ključne besede: plača, stroški dela, povračila stroškov dela, zakon o delovnih razmerjih
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 80; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (625,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici