Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Medene pijače in senzorično vrednotenje medenih likerjev : Magistrsko delo
Karin Glazer, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na iskanje odgovora, kako na všečnost medenega likerja vpliva uporabljena vrsta medu in alkoholna stopnja likerja. Pripravili smo šest vzorcev medenih likerjev; uporabili smo akacijev, hojev in kostanjev med ter pripravili medeni liker z alkoholno stopnjo 24 in 31 vol. %. Zanimalo nas je še, kako spol in starost pokuševalcev vplivata na všečnost barve, bistrosti, vonja, konsistence, okusa, pookusa, alkoholne stopnje, izbire medu in skupnega vtis. Rezultati so pokazali, da je bil najbolj všečen medeni liker z dodatkom kostanjevega medu (ne glede na alkoholno stopnjo), ki je bil bister, jantarjevo rjave barve z zlatim odtenkom ter značilno grenkim okusom in pookusom. Zgolj minimalno slabše je bil ocenjen hojev medeni liker. Spol pokuševalcev ni imel vpliva na oceno izbranih senzoričnih parametrov medtem ko se je starost pokuševalcev potrdila kot pomemben dejavnik. Največ najnižjih ocen je prejel vzorec medenega likerja z dodatkom akacijevega medu, ne glede na alkoholno stopnjo, kar lahko povežemo z njegovo svetlo barvo in prisotno motnostjo. Uspeh pokuševalcev pri prepoznavanju v likerju uporabljene vrst medu je bil slab; pri nobenem posameznem vzorcu ni presegel 50 %.
Ključne besede: medene pijače, medeni likerji, prepoznavanje, senzorične lastnosti, pokuševalec
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,79 MB)

Prepoznavanje in senzorično vrednotenje posameznih vrst medu
Karin Glazer, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na problem prepoznavanja različnih vrst medu in senzoričnih lastnosti posameznih vrst medu. V okviru poskusa smo v oktobru 2020 izvedli senzorično ocenjevanje medu po hedonski lestvici. Pri tem smo vključili naslednje vrste medu: lipov, cvetlični, hojev in kostanjev. Vrste medu smo izbrali glede na raznolikost njihovih senzoričnih lastnosti. Zanimalo nas je, kako bo pri pokuševalcih potekala prepoznava medu in kakšno vlogo bosta pri oceni všečnosti posameznih lastnosti medu imela spol in starost pokuševalca. Rezultati so pokazali, da so bili mlajši pokuševalci (stari od 21 do 40 let) uspešnejši pri prepoznavanju vrste medu. Prav tako je imela starost pokuševalcev vpliv na oceno všečnost bistrosti, konsistence in pookusa medu, medtem ko na barvo, vonj, okus in skupni vtis medu ni imela vpliva. Pokazalo se je, da spol pokuševalcev ni vplival na všečnost posameznih parametrov. Rezultati so pokazali, da je največ najnižjih ocen prejel hojev med, kar lahko povežemo z njegovimi posebnostmi, kot sta npr. smolnat okus in pookus po zeliščih, kar očitno našim pokuševalcem ni ustrezalo. Največ najvišjih ocen pa je prejel kostanjev med, ki je rjavordečkaste barve, z izrazitim, nekoliko grenkim okusom in pookusom. Pri oceni skupnega vtisa razlik med vzorci nismo potrdili.
Ključne besede: med, prepoznavanje, senzorične lastnosti, pokuševalec
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 944; Prenosov: 180
Celotno besedilo (848,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.

Na vrh